Cerar, Božo (1949–)

CERAR, Božo (psevdonim Božidar T. Dolenc, Božidar Teodor Dolenc), pravnik, diplomat (r. 16. 10. 1949, Ljubljana). Oče Ivan Cerar, mati Joža Cerar, r. Grebenc.

Osnovno šolo je obiskoval v Dolskem in Polju pri Ljubljani. 1968 je maturiral na I. gimnaziji Ljubljana Bežigrad. 1973 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (PF UL). Magisterij iz diplomatskih ved je pridobil na univerzi Westminster v Londonu, doktorat iz mednarodnega prava na temo diplomatske zaščite pa je 1997 zagovarjal na PF UL (naslov disertacije: Diplomatska in konzularna zaščita v sodobnem mednarodnem pravu in praksi držav). Diplomatsko pot je začel 1974 kot pripravnik v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve (ZSZZ) v Beogradu. 1977–81 je služboval kot vicekonzul na Generalnem konzulatu SFRJ v Sydneyju (Avstralija). 1981–85 je bil sekretar odbora za mednarodno sodelovanje Zveze sindikatov Slovenije. Kariero v jugoslovanski diplomaciji je 1985–89 nadaljeval kot prvi sekretar za tisk in kulturno sodelovanje na veleposlaništvu SFRJ v Grčiji. Razpad jugoslovanske države je dočakal kot vodja Uprave za zahodno Evropo v ZSZZ. Junija 1991 se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti RS in ostal v domovini, kjer se je vključil v delo Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. Po podpisu Brionske deklaracije julija 1991 ga je vlada RS imenovala za koordinatorja skupine za zvezo. Ta je skrbela za povezavo med slovenskimi oblastmi in opazovalci Evropske skupnosti, ki so nadzirali premirje med enotami slovenske teritorialne obrambe in policije ter jugoslovansko vojsko. V drugi polovici 1991 je opravljal funkcijo vodje Sektorja za evropske države in Severno Ameriko na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) RS. Po mednarodnem priznanju RS je spomladi 1992 kot začasni odpravnik poslov odprl slovensko veleposlaništvo v Londonu (Velika Britanija) ter tam kot odpravnik poslov in pooblaščeni minister služboval do 1996. Tistega leta je postal državni podsekretar na MZZ in vodja kabineta ministra za zunanje zadeve. 1997 je bil imenovan za veleposlanika RS v Kanadi, mandat je zaključil 2001. Po vrnitvi v domovino je na MZZ vodil Sektor za multilateralne zadeve in nato še Sektor za Nato. 2004 je postal veleposlanik RS na Poljskem, mandat je predčasno zaključil, 2005–06 je bil namestnik ministra za zunanje zadeve. 2007 je bil imenovan za stalnega predstavnika RS pri zvezi NATO. Po zaključku mandata je bil 2011–14 državni sekretar na MZZ. 2013 je bil imenovan za veleposlanika RS v ZDA in Mehiki. Ob koncu mandata 2017 je sklenil svojo diplomatsko kariero in se upokojil.

Neprekinjena triinštiridesetletna kariera poklicnega diplomata brez odmikov v druge sfere javnega življenja je med slovenskimi diplomati njegove generacije redek dosežek. Cerar je bil med vidnimi slovenskimi predstavniki v jugoslovanski diplomaciji, ki so bili ob razpadu Jugoslavije nosilci pomembnih funkcij v jugoslovanskem sekretariatu za zunanje zadeve, ob tem pa tudi že izkušen diplomat. Pomembno je njegovo delovanje v korist slovenskega osamosvajanja v Beogradu 1989–91, že pred tem pa se je redno zavzemal za večjo rabo in enakopravnost slovenskega jezika v jugoslovanski diplomaciji, še posebej v stikih z izseljenci in slovensko govorečimi jugoslovanskimi državljani. V času državnega osamosvajanja je odigral pomembno vlogo koordinatorja med slovenskimi oblastmi in opazovalci tedanje Evropske skupnosti, kmalu nato pa je bil poslan na diplomatsko misijo v Veliko Britanijo, kjer je vzpostavil slovensko diplomatsko predstavništvo. Sledile so še druge diplomatske misije. Kadar je bil stacioniran v domovini, je deloval v okviru MZZ. Izpostaviti velja njegovo diplomatsko službo pri zvezi NATO. Kot vnet zagovornik čezatlantskega povezovanja in članstva v zvezi NATO je bil zelo aktiven pred referendumom o slovenski vključitvi v zavezništvo 2004. Veleposlaniško mesto v Washingtonu je tako pomenilo logičen zaključek njegovega diplomatskega delovanja.

Poleg angleškega, francoskega in hrvaškega jezika govori tudi ruski, poljski in grški jezik. Uveljavil se je tudi kot ploden pisec, poleg spominov na svoje diplomatske misije je objavil nekaj leposlovnih del, ki se ukvarjajo z zakulisjem diplomacije. Napisal je tudi nekaj mladinskih leposlovnih del. Zunanjepolitične komentarje in strokovne zapise objavlja v slovenskem časopisnem in revijalnem tisku.