Čeh, Boni (1945–)

ČEH, Boni (rojstno ime Bogdan Čeh), slikar, kipar (r. 9. 1. 1945, Jesenice). Oče Feodor Čeh, pravnik, mati Ana Jeka Čeh, r. Arnejc, komercialistka. Brat Sašo Čeh, arhitekt, urbanist.

1960–64 je obiskoval Gimnazijo Jesenice, 1964–70 Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je 1970 diplomiral pod mentorstvom Maksima Sedeja. 1970–84 je bil profesor likovnega pouka na Osnovni šoli Koroška Bela, 1971–84 profesor umetnostne vzgoje na Gimnaziji Jesenice. Od 1984 je bil samostojni kulturni delavec. Upokojil se je 2007.

Čehov opus obsega slikarska in kiparska dela, risbo, ilustracijo, grafiko, keramiko, posvečal se je tudi oblikovanju. Njegova dela so slogovno homogena, likovni jezik temelji na modernističnem slikarstvu, še zlasti je nanj vplivalo slikarstvo Marija Preglja. Motivno se je posvetil abstraktni človeški figuri, do katere je pristopal po načelu analitične dekonstrukcije. Figuro je razstavil na osnovne likovne elemente in jih sestavil v obrisu sklenjene abstraktne oz. nepredmetne kompozicije dinamičnih potez, barvnih ploskev in lis, v posameznih primerih razkroja figure se kažejo odmevi kubizma. Barvna lestvica je skladna, zreducirana na prevladujoče odtenke bele, vijoličaste in sive, posamezni detajli so naslikani v kontrastnih pestrih barvah. Vsebinsko se je figuralika sprva nanašala na eksistencialna vprašanja, kakršna so bila značilna za likovno umetnost v prvih povojnih desetletjih, v poznejšem opusu, ko so nastali npr. ženski akti, je dajal večji poudarek erotiki in ekspresivnosti. Slikarska dela je ustvaril tudi na papirju in svili.

Kiparski opus obsega samostojno in reliefno plastiko malih in monumentalnih dimenzij. Osnovan je na modernistični formi in na povezovanju različnih materialov v celoto, ki deluje arhetipsko. V posameznih delih, ki izhajajo iz geometrične abstrakcije, odmeva neokonstruktivizem, spet druga zaznamuje mehka obdelava materiala in delujejo subtilno.

Njegove risbe abstraktne figuralike so nastajale v nemirnem črtnem zapisu in ekspresivni potezi, ki jo dopolnjuje kontrast polnih in praznih ploskev. Posvečal se je tudi (arhitekturni) risbi spomenikov kulturne dediščine (Savinjski zbornik, 1974) in ilustraciji (Josef Smid: Selected Duets; for Saxophone, 1996). Kot gimnazijec je ilustriral zgodbo Nevidni sovražnik avtorja Petra Skalarja (tj. Petra Žvana), ki je v nadaljevanjih izhajala v tovarniškem glasilu Železar (1963, št. 17–41).

V njegovi grafiki so sprva nastajale ploskovite kompozicije abstraktne figuralike, pozneje je ekspresivno podano motiviko dopolnil z reliefnimi ploskvami in povsem zapolnil format.

Ukvarjal se je z likovno opremo interierjev (Park hotel in Hotel Toplice na Bledu, Intertrade v Radovljici in Ljubljani), urbano opremo (ograje in ulične svetilke v Radovljici) ter izdelal muzejske replike oz. razstavne lutke (za Mestni muzej Idrija, Belokranjski muzej, Predjamski grad, Rudnik Mežica, Čebelarski muzej v Radovljici). Posveča se umetniški keramiki in jo vključuje tudi v lesene skulpture. Oblikuje stole, klopi ter izdelke iz stekla in kovanega železa. S poslikavami krasi uporabne predmete (npr. loke).

1975 je bil krajši čas član skupine Alpalik, ki je združevala poklicne slikarje radovljiške občine in skupaj razstavljala. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov; po preoblikovanju društva v Zvezo društev likovnih umetnikov je član Likovnega društva Kranj.

Posveča se glasbi, igra violino in saksofon, nastopal je v več glasbenih zasedbah (Simfonični orkester Glasbene šole Jesenice, Pihalni orkester jeseniških železarjev, Radovljiški godalni orkester, Ansambel Franca Podjeda).

Za svoje delo je prejel več nagrad, npr. na Ex temporu v Piranu (1976, 1982, 1991), 1976 posebno nagrado na razstavi Cooperativa produzione e lavoro v San Benedettu v Italiji, 1981 Prešernovo nagrado gorenjskih občin, 1987 nagrado na Ex temporu v Beljaku, 2004 pečat Občine Radovljica za dolgoletno slikarsko-umetniško ustvarjanje in sodelovanje v kulturnem utripu Radovljice, 2015 plaketo Občine Radovljica.