Čerle, Ivo (1935–)

ČERLE, Ivo (Ivan Čerle), fotograf (r. 11. 8. 1935, Maribor). Oče Ivan Čerle, natakar, mati Gabrijela Čerle, r. Mrzlikar, blagajničarka.

1953–56 je obiskoval Grafično strokovno šolo v Ljubljani, 1975–77 pa tedanjo Pedagoško akademijo v Mariboru, kjer je 1977 absolviral na oddelku za likovno pedagogiko. 1953–60 je bil zaposlen kot litografski risar v Mariborski tiskarni v Mariboru, pozneje je delal kot grafični oblikovalec: 1960–74 v Metalni Maribor, 1974–78 na Inštitutu za varstvo pri delu Maribor, 1978–82 v mariborski izpostavi Propagande Koper in 1982–92 v podjetju Henkel Slovenija v Mariboru.

Bil je eden od fotografov mariborskega kroga, ki so v sedemdesetih letih 20. stoletja predstavljali prelomnico in vrh jugoslovanske umetniške fotografije ter bili deležni mednarodnega priznanja. Vrhunec njegovega opusa so dela iz druge polovice šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ko je ustvarjal v estetiki fotografije mariborskega kroga, tj. črno-bele fotografije s črnim robom in poudarjenim sivim klinom. Večkrat se je uvrstil med najuspešnejše razstavljavce v Sloveniji in Jugoslaviji. Njegova dela so bila objavljena v domačih in tujih časopisih in revijah (npr. Foto-kino revija, The Czechoslovak Review – Fotografie 69 (Češkoslovaška), Spot, Borec). Aktivno je sodeloval pri obnovi Fotokluba Maribor in organizaciji njegovih projektov ter zanj oblikoval tiskovine. Bil je mentor fotografskih tečajev, vodil je likovno razstavišče v podjetju Zlatorog, kjer je ustanovil fotografsko sekcijo. Njegovo delo grafičnega oblikovalca je vplivalo tudi na fotografsko ustvarjanje v tehničnem smislu in kompozicijskih prijemih. V zgodnjem obdobju se je ukvarjal s fotografiko, izohelijo in fotomontažo ter kombinacijo fotografike in fotomontaže, v sedemdesetih letih 20. stoletja pa se je usmeril v čisto fotografijo. Ustvarjal je v tehnikah črno-bele in barvne fotografije. Med najbolj znanimi fotografskimi cikli, ki so nastajali več let, so Iz albuma portretov, Moja potovanja, Maske, Refleksije, Kolaži, Gozdne impresije, Likovni umetniki, Folkart in Mariborski utrip. Njegov opus zaznamuje človeška figura, ki jo zajame v portretih, utrinkih iz vsakdanjega življenja, prizorih dela, v urbanem okolju, tovarnah, na ulicah in jo predstavi v širokem razponu notranjega doživljanja in čustvovanja. Pri portretih se giblje od ateljejsko izčiščenih upodobitev žensk do naturalističnega prikaza starcev in žanrskih portretov delavcev. Predstavljene so različne starostne skupine, od otrok do odraslih, pri čemer je večkrat naglašena ekspresivnost v obrazni mimiki oz. obliki obraza, pristnost reakcij in vloge posameznikov v medsebojnih odnosih. V poznem opusu so nastali portreti umetnikov, udeležencev likovnih kolonij, ki jih je razstavil skupaj z njihovimi portreti njega samega.

Fotografiral je tudi neatraktivne motive iz predmestnega okolja, na kar je vplivala zlasti tematika, ki so jo gojili fotografi mariborskega kroga in je bila v njegovem opusu prisotna več desetletij. Med motivi so npr. zapuščene hiše, prometni znaki, drevesa, ograje, odsevi v cestnih lužah, medtem ko izseki mestnih krajin iz zadnjega obdobja naglašujejo na eni strani liričnost, na drugi pa beležijo odnos sodobnega človeka do družbenih vprašanj.

Motive iz narave je podal v liričnih interpretacijah in atraktivnih pristopih s posluhom za likovne vrednosti motivov (npr. cikel Refleksije, 1980). Posamezne fotografije bi lahko razumeli kot simbolne upodobitve, v katerih se izrisujejo vzporednice s človekom in njegovo usodo (npr. Kataklizma). V seriji Kolaži je opozoril na ekološko problematiko in prepletel barvne in črno-bele fotografije po načelu kontrastnosti, ki je hkrati simbioza slikovitih in likovno zanimivih površin in oblik ter drobnih, celo humornih detajlov.

Njegove fotografije hranita Umetnostna galerija Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor.

Posveča se še risbi in slikarstvu. Znane so upodobitve ameriških Indijancev v različnih likovnih tehnikah.

Na področju grafičnega oblikovanja je prejel več nagrad, izdelal je logotipe za znana slovenska podjetja, npr. za Tekstilindus (1962), Muro (1965), Trgoavto Koper (1966) ter Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem (1969). 1981 je zasnoval pisavo čerleta (cherleta), pri obliki katere je izhajal iz motiva cevi.

Za svoje fotografsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, npr. 1966 zlato medaljo na 10. republiški razstavi umetniške fotografije v Krškem, 1970 prvo nagrado na 17. razstavi jugoslovanske fotografije v Jajcu, 1972 naziv kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in 1974 naziv AFIAP, ki ga podeljuje mednarodna zveza za fotografijo (Artist Fédération Internationale de l'Art Photographique), 1975 bronasto medaljo na 30. mednarodni razstavi fotografije v Hongkongu, 1975 diplomo na CACCA International Exhibition of Photography v Chicagu, 1976 zlato medaljo na 14. mednarodni razstavi fotografij na Kitajskem, 1978 diplomo na Northwest International Exhibition of Photography v Puyallupu, ZDA, 1995 tretjo nagrado za črno-belo fotografijo na razstavi Človek in kovina, 2002 posebno nagrado Fotogalerije Stolp na 3. mednarodni razstavi fotografij Mleko.