Čerin, Bogo (1947–2017)

ČERIN, Bogo (Bogomir Čerin), fotograf (r. 5. 8. 1947, Maribor; u. 19. 7. 2017, Maribor). Oče Anton Čerin, tapetnik, mati Dragica Čerin, r. Turk, trgovka.

V Mariboru je 1962–66 obiskoval Srednjo elektro šolo, 1966–69 študiral na Tehniški fakulteti, 1992 pa na Pedagoški fakulteti, kjer je 1997 diplomiral. Kot fotoreporter je bil 1962–64 zaposlen v časopisni hiši Večer v Mariboru, 1966–72 je bil sodelavec študentskega časopisa Katedra, pri kateri je pozneje prevzel uredništvo fotografije, 1970–92 je bil fotoreporter v mariborskem dopisništvu Dela. 1989–2006 je kot strokovni sodelavec za fotografijo predaval na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Bil je mednarodno uveljavljen fotograf in pomemben protagonist na področju razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, pri čemer se je osredotočil na ženski akt. Objavljal je tudi v revijah Kaj, Teleks, Start in Jana. V Večeru je objavljal članke o fotografiji in fotografskih razstavah. Bil je pobudnik ustanovitve Fotogalerije Stolp v Mariboru in od ustanovitve tudi njen vodja (1989–94). Bil je predsednik Fotokluba Maribor (1978–83, 1995–2002) in član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije (1991–99). Večkrat je bil član žirij na mednarodnih fotografskih salonih doma in v tujini (npr. 1980 na krakovskem fotografskem salonu, 1985 na 123. mednarodni razstavi fotografij v Edinburgu, 1985 na drugi mednarodni razstavi barvnih diapozitivov v Mariboru, 1994 na Mednarodnem fotosalonu Celje pod pokroviteljstvom mednarodne fotografske zveze FIAP – Fédération Internationale de l'Art Photographique). Pod njegovim mentorstvom je bilo izvedenih več fotografskih delavnic.

V zgodnjem fotografskem opusu je prevladovala nevtralna motivika, opazno je fotoreportersko izhodišče. Z akt fotografijo se je začel ukvarjati konec šestdesetih let 20. stoletja, intenzivneje pa se ji je posvečal v naslednjih desetletjih vse do zadnjega obdobja ustvarjanja, kar ga uvršča med redke fotografe na Slovenskem, ki so to tematiko gojili kontinuirano. Sprva je ustvarjal v črno-beli tehniki, v kateri so nastajala dela, sorodna ustvarjalnim načelom mariborskega kroga (npr. V kotu, 1972), ter dela, na katerih se je telo s pomočjo projekcije in senc spremenilo v vzorčasto površino (npr. Akt LD-2, 1974). Raziskoval je tudi optična popačenja ženskega telesa v leči objektiva (npr. Akt 75, 1975). Do sredine sedemdesetih let 20. stoletja je preko barvnega diapozitiva prešel na barvno fotografijo, ki jo je gojil do konca ustvarjanja. Kompozicije so postopoma postale bolj izčiščene, izmed del izstopa cikel fotografij golega telesa s tkanino, ki mestoma zbujajo vtis, da sta zajeta v ples, pri čemer celoto prevevata dinamika in svežina, mestoma je naglašena čutnost (npr. Akt R, 1994). Ukvarjal se je tudi s fotografijo golega telesa pod vodno površino, ki kot nekakšen filter ustvarja distanco do motiva in mehča eksplicitnost (npr. Fontana, 2003). Pomemben preobrat predstavljajo fotografije, nastale po 2000, ko je začel sodelovati le z enim modelom, kar je pripomoglo k bolj neposrednemu izrazu in intimnejšemu vzdušju. Znane so fotografije modela z masko in lasuljo, kar žensko spreminja v nemi, malodane razčlovečeni lik, in dela, ki z rekviziti aludirajo na japonsko kulturo (npr. JAP, 2003; Rdeče, 2005).

Akt fotografije so mu prinesle največ priznanj. Izpostaviti velja njegovo uvrstitev med finaliste natečaja francoske fotografske revije Photo (2000) v konkurenci 40.000 fotografij iz sedemdesetih držav in v finale tokijske fotografske razstave (2001). 1975 je fotografska zveza Avstralije njegove fotografije uvrstila v svojo stalno zbirko.

Številna društva in fotografske zveze so mu podelili častno članstvo (npr. 1979 IX. mednarodnega krakovskega fotografskega salona akta in portreta, ki mu ga je podelila Krakovska fotografska zveza, 1989 Dynamic Photo art & Performance iz Gradca, 2008 Zveze kulturnih društev Maribor). Londonski salon fotografije ga je kot prvega slovenskega mojstra fotografije sprejel v svoje vrste (2000).

Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade, mdr. prestižne nagrade FIAP, ki mu je 1982 podelila naziv AFIAP (Artist FIAP) in 1998 naziv EFIAP (Excellence FIAP), 1994 častno diplomo FIAP na 21. mednarodnem fotografskem tekmovanju v Sabinanigu v Španiji, 1996 pa bronasti medalji za barvno akt fotografijo in kolekcijo treh fotografij. 1986 mu je Fotografska zveza Jugoslavije podelila naziv mojster fotografije. 1986 je prejel prvo nagrado na razstavi diapozitivov Skopje salona, 1987 specialno Niépceovo medaljo na salonu fotografije v Maconu v Franciji in srebrno medaljo na 28. salonu kitajske fotografske zveze v Hongkongu, 1990 nagrado za najboljši evropski akt v Palmanovi (Italija), 1996 prvo nagrado na 23. mednarodnem salonu fotografije Sabinanigo v Španiji in zlato medaljo evropske unije za umetniško fotografijo na 23. mednarodni razstavi fotografij, 1997 Glazerjevo listino in prvo nagrado na 75. mednarodnem salonu umetniške fotografije v Zaragozi v Španiji ter srebrno medaljo na 27. zagrebškem salonu fotografije. 1998 je postal zaslužni član Fotokluba Maribor. 2001 je na 61. mednarodnem fotosalonu Japonske dobil razstavno nagrado.