Ciglenečki, Marjeta (1954–)

CIGLENEČKI, Marjeta (rojstno ime Marjeta Zorman, Metka Zorman, Metka Ciglenečki), umetnostna zgodovinarka (r. 18. 5. 1954, Ljubljana). Oče Ivo Zorman, pisatelj, urednik, mati Kristina Zorman, r. Tržan, učiteljica. Mož Jan (Marjan) Ciglenečki, turistični delavec, hčerki Iza Ciglenečki, epidemiologinja, in Jelka Ciglenečki, prevajalka, literarna kritičarka, urednica, svak Slavko Ciglenečki, arheolog, nečak Jan Ciglenečki, filozof.

1968–72 je obiskovala Gimnazijo Poljane v Ljubljani. 1972–78 je študirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in 1978 diplomirala. 1997 je na isti ustanovi doktorirala s temo Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja. 1978–2000 je bila zaposlena v Pokrajinskem muzeju Ptuj (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož): do 1981 kot muzejska pedagoginja, nato do 1997 kot kustosinja za kulturno zgodovino, 1997–2000 je bila direktorica. 2001 se je zaposlila na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je od 1992 predavala umetnostno zgodovino na Oddelku za likovno umetnost (sprva kot asistentka, od 1997 kot docentka, 2003–17 kot izredna profesorica). Bila je ena od pobudnic ustanovitve Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, na katerem je 2009–17 predavala kot izredna profesorica in bila 2009–15 prva predstojnica tega oddelka. 2006 do upokojitve 2017 je bila dopolnilno zaposlena na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer je bila izvoljena v naziv višje znanstvene sodelavke. Po upokojitvi se posveča raziskovalnemu delu, kuriranju razstav ter sodeluje na različnih znanstvenih in kulturno-umetniških prireditvah.

Z raziskovalnim, kuratorskim in pedagoškim delom sodi med najbolj prepoznavna imena na področju sodobne umetnostne zgodovine v Sloveniji. V času zaposlitve v Pokrajinskem muzeju Ptuj se je posvečala raziskovanju umetnostne in kulturnozgodovinske zbirke ter mdr. opozorila na dediščino plemiških rodbin Leslie in Herberstein, kurirala je tudi razstave sodobne umetnosti v Dravskem stolpu (Miheličeva galerija). Bila je avtorica vrste muzejskih razstav, med najodmevnejšimi je bila razstava ene največjih zbirk turkerij v Evropi z naslovom Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu (1992–93), ki jo je pripravila z avstrijskim zgodovinarjem Maximilianom Grothausom ter zanjo prejela Valvasorjevo priznanje in oljenko Mestne občine Ptuj. Za potrebe restavriranja tapiserij iz zbirke ptujskega pokrajinskega muzeja je bila 1984 na njeno pobudo v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk ustanovljena restavratorska delavnica za historični tekstil, ki je bila prva v Sloveniji in ena prvih v tedanji Jugoslaviji ter od 1990 deluje v ptujskem pokrajinskem muzeju. Bila je med pobudniki za ustanovitev likovne akademije v Mariboru, vendar do uresničitve zamisli ni prišlo.

Z raziskavami je prispevala k različnim manj raziskanim področjem, kot so oprema gradov, zlasti tapiserije, arhitekturni in urbanistični razvoj Maribora, fotografija in zgodovina slovenske umetnostnozgodovinske stroke s poudarkom na Štajerski. Strokovno zanimanje še posebej namenja kulturni dediščini in umetniškemu dogajanju na Ptuju in v okolici od srednjega veka do današnjih dni, zlasti ptujskemu dominikanskemu samostanu. Je poznavalka likovne umetnosti 20. stoletja na Štajerskem, osredotoča se zlasti na območje Ptuja z okolico in Maribora ter raziskovanje opusov fotografa Stojana Kerblerja, slikarjev Jana Oeltjena, članov družine Kasimir, Albina Lugariča, Franceta Miheliča in arhitekta Branka Kocmuta. Aktivno se je udejstvovala v Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu, ki ga je 2000–03 zastopala kot članica izvršnega odbora, 2003–07 je bila njegova predsednica, bila pa je tudi urednica zbornikov o Kidričevem in Dornavi (oba 2003). 2008 je postala predstavnica Slovenije v mednarodnem umetnostnozgodovinskem združenju Comité International d'Histoire de l'Art (CIHA), 2012–16 je bila članica njegovega izvršilnega odbora. V okviru združenja CIHA je skupaj z Janezom Höflerjem in Polono Vidmar v Mariboru organizirala mednarodni znanstveni simpozij Umetnost okrog 1400 : globalni in regionalni pogledi, za kar so 2013 prejeli priznanje Izidorja Cankarja. Pripravila je kritično izdajo devetega zvezka Iconothece Valvasoriane. Bila je urednica in članica uredniških odborov vrste knjižnih del, sodeluje v uredništvih znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij (npr. Zbornik za umetnostno zgodovino, Časopis za zgodovino in narodopisje, Umetnostna kronika, Studia Historica Slovenica). Bila je ena od pobudnic ustanovitve Galerije mesta Ptuj (2017).

Za svoje delo je 1993 prejela Valvasorjevo priznanje in oljenko Mestne občine Ptuj, 2000 veliko oljenko Mestne občine Ptuj, 2011 bronasti znak Univerze v Mariboru in 2013 za organizacijo in izvedbo mednarodnega projekta Umetnost okrog 1400 skupaj z Janezom Höfflerjem in Polono Vidmar priznanje Izidorja Cankarja.