Čeh, Darka (1949–)

ČEH, Darka (rojstno ime Božidarka Čeh), dramaturginja, pisateljica, strokovnjakinja za lutkovno umetnost (r. 24. 10. 1949, Ljubljana). Oče Franc Čeh, inženir živilske tehnologije, mati Marija Čeh, r. Lamovec, komercialistka.

1977 je absolvirala študij dramaturgije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kot samostojna delavka v kulturi je delovala od 1982 do upokojitve 2010. 1978–86 je redno sodelovala kot scenaristka na Viba filmu in TV Slovenija. Za svojo prvo otroško radijsko igro Stopicljaj in pesnik (1984) je prejela nagrado RTV Ljubljana. Odtlej je pisala dramska besedila, večinoma radijske in lutkovne igre za otroke. V dnevnem časopisju (Delo, Razgledi, Dnevnik) je redno objavljala kritike in daljše prispevke o lutkovni ustvarjalnosti. Bila je med pobudniki ustanovitve in od začetka 1993 do zatona 2000 umetniška direktorica lutkovnega bienala Klemenčičevi dnevi. Festival je prvič zaživel 1994 v Mariboru, nato pa bienalno potekal v Novem mestu.

Delovala je na področju izobraževanja in gledališke pedagogike, 1979–89 je bila vodja več gledaliških in literarnih delavnic, ki so se jih udeleževali predvsem učitelji, ki so vodili šolske gledališke skupine. Dve leti je bila mentorica gledališke sekcije Pionirskega doma. Opazno je njeno urejanje zbirke dramskih besedil Dramska knjižica (1979–89), ki je pripomogla k oblikovanju repertoarja amaterskih gledaliških skupin. Uredniško delo je opravljala tudi pri reviji Lutka (1996–2000) in pri Lutkovni knjižici (1998–2000). Bila je med pobudniki revije Maske in članica njenega uredniškega odbora (1985–90). Bila je članica več žirij, komisij in umetniških svetov: članica gledališkega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), umetniškega sveta festivala BRAMS (Beogradska revija amaterskih malih scena), predsednica komisije Festivala dramskih amaterjev Jugoslavije (FDAJ), po osamosvojitvi Slovenije je bila 1994–96 članica ekspertnih komisij Ministrstva za kulturo ter 1996–2000 članica različnih žirij in selektorskih komisij domačih in mednarodnih lutkovnih festivalov (mdr. selektorica slovenskega programa Mednarodnega festivala Lutke 1995, članica žirije anonimnega natečaja za lutkovno igro in selektorske komisije festivala Klemenčičevi dnevi).

Kot strokovnjakinja na področju gledališke, predvsem lutkovne umetnosti je s svojimi prispevki sodelovala na več simpozijih; njene razprave in prispevki so bili objavljeni v tekoči strokovni periodiki, poleg tega pa tudi v Dokumentih Slovenskega gledališkega muzeja, Enciklopediji Slovenije in Velikem slovenskem leksikonu (področje lutkovnega gledališča).

Srčika njenega ustvarjalnega izraza ostajajo igre za otroke in mladino, namenjene radijski ali lutkovni realizaciji. Bile so opažene, nagrajene in prevedene v petnajst jezikov, od angleščine, nemščine in francoščine do finščine, madžarščine in romunščine. V besedilih, namenjenih odraščajoči publiki, z združevanjem fantazijskega in realističnega širi prostor spoznavanja in dojemanja prostranstev človeškega življenja v neizpodbitni soodvisnosti od vseh živih bitij in sveta samega. Med besedili, ki se poetično, a s pretanjeno konkretnostjo soočajo s težavami odraščanja in dozorevanja, so Stopicljaj in pesnik (1984), Šumeči vodnjak (1985), Češnja v vrtu (1986), Tiha deklica (1987), Zimska pravljica (1993). 1987 je nastala edina med njenimi igrami, namenjena odrasli publiki, in sicer tragična gledališka igra Drobtine smrti, ki je krstno izvedbo doživela v produkciji Odra treh herojev 1988 v režiji Petra Militarova. Leto zatem je zastopala Slovenijo na gledališkem festivalu FDAJ ter tam prejela zlato masko za predstavo v celoti in nagrado TV Sarajevo.

Prejela je tudi nagradi Radia Ljubljana za radijske igre za otroke 1984 in 1985, na Tednu jugoslovanskega radia specialno nagrado za najboljše besedilo v Zagrebu (1986), diplomo XXI. srečanja pesnikov na večerih bratstva v Prizrenu na Kosovu (1986) in priznanje Društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk (2009).