Čremošnik, Gregor (1890–1958)

ČREMOŠNIK, Gregor, zgodovinar (r. 24. 2. 1890, Ločica ob Savinji; u. 12. 11. 1958, Ljubljana). Oče Blaž Čremošnik, kmet, mama Elizabeta Čremošnik, r. Korun. Hči Irma Čremošnik, arheologinja, klasična filologinja, sin Gregor Čremošnik, elektrotehnik, univerzitetni profesor.

Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju, višjo gimnazijo v Mariboru, kjer je 1910 maturiral. Slavistiko in zgodovino je študiral na univerzi v Gradcu (1910–14). Spomladi 1914 je bil suplent na realki v Trstu, jeseni istega leta se je vrnil v Gradec na študij, ki ga je zaključil 1915 z disertacijo Der Heldenzweikamp in der südslawischen Volkpoesie. V letnem semestru 1915 se je kot izredni slušatelj na dunajski univerzi izpopolnjeval pri strokovnjaku za srednjeveško balkansko zgodovino Konstantinu Jirečku. Jeseni 1915 se je vrnil v Trst kot suplent na gimnaziji, maja 1917 je bil imenovan za sekretarja na Bosnisch-Herzegowinisches Institut für Balkanforschung v Sarajevu. Z ukinitvijo inštituta decembra 1918 je bil Čremošnik imenovan za kustosa za srednjeveški oddelek in vodjo biblioteke v Zemaljskem muzeju v Sarajevu. 1935 je postal profesor za srednji vek na filozofski fakulteti v Skopju. 1941 je bil pregnan v Beograd, kjer je nekaj časa deloval na beograjski univerzi, 1943 se je upokojil. 1946 je bil poklican v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za zgodovino južnih Slovanov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tam predaval do smrti.

Čremošnik je z javnim delom začel kot literarni zgodovinar s krajšimi literarnozgodovinskimi prispevki in kot literarni kritik. Kasneje se je posvetil še študiju filologije in študiju pomožnih zgodovinskih ved. Pri obdelavi kratic za svetnike je v članku Kratice Nomina Sacra u cerkvenoslovanskim spomenicima (1925) preiskal sistem kratic v cerkvenoslovanskih rokopisih.

Njegove raziskave temeljijo na proučevanju gradiva bogatih fondov dubrovniškega arhiva, iz katerega je objavil okrog 2.000 novih dokumentov (Kancelariski i notariski spisi, 1932; Monumenta historica Ragusina, 1951) in tako postavil temelje za proučevanje gospodarske zgodovine srednjeveškega Dubrovnika ter sosednjih balkanskih dežel, zlasti Srbije. Posegel je v eno najbolj zapletenih vprašanj srbske srednjeveške zgodovine, tj. vprašanje eksploatacije rudnikov srebra in denarnega sistema. Razna vprašanja srbske srednjeveške numizmatike, kot so začetek kovanja srbskega denarja, njegova vrednost, čistina in oblike novcev, je obdelal v več razpravah. Posebej se je ukvarjal z raznimi vrstami kreditne trgovine v srednjeveškem Dubrovniku in z obrestnimi merami. Bil je eden prvih, ki je opozoril na povezovanje dubrovniških trgovcev v trgovske družbe.

Oral je ledino pri preučevanju diplomatike, paleografije in sfragistike cirilskih listin. Objavil je podroben opis (paleografski in diplomatski) ohranjenih bosanskih in hercegovskih cirilskih dokumentov, ki so jih izdajali bosanski vladarji in plemstvo. Sistematično se je lotil terminologije cirilske paleografije. Predvsem je razvidna njegova težnja povzdigniti vedo o cirilski pisavi na raven vede o latinski pisavi. Podrobno je obdelal eno od oblik te pisave, cirilsko diplomatsko minuskulo. Dolgoročnega programa o južnoslovanski diplomatiki in sigilografiji Čremošnik ni dokončal. Krajše študije o tej problematiki so bile objavljene po njegovi smrti v posebni publikaciji.

Posebno priznanje Čremošnikovemu znanstvenemu delu sta izkazali Srbska kraljeva akademija v Beogradu, ki ga je 1932 imenovala za svojega dopisnega člana, ter Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu (zdaj Hrvatska akademija znanosti in umetnosti), ki ga je 1948 imenovala za člana zgodovinskega inštituta v Dubrovniku. 1980 so mu v Ločici pri Polzeli odkrili spominsko ploščo, kasneje tudi na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.