Čepič, Mirko (1927–2011)

ČEPIČ, Mirko (rojstno ime Miroslav Anton Čepič; vzdevek Friček), novinar, urednik, politik (r. 30. 10. 1927, Ljubljana; u. 26. 7. 2011, Ljubljana). Oče Maks Čepič, mati Marija (Mara) Čepič, r. Novak, učiteljica, mezzosopranistka. Sin Zdenko Čepič, zgodovinar, strica Leon Novak, glasbenik, dirigent, skladatelj, organizator narodnoosvobodilnega gibanja, in Ante Novak, politik, statistik, bratranec Boris A. Novak, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, urednik, žena Marjeta Čepič, sociologinja.

Izhajal je iz uporniške mariborske družine. Stanovanje njegove matere Mare Čepič, ki se je že pred vojno ločila od moža, je bilo 1941 eno od središč odpora v mestu in na Štajerskem. Maro so nemške okupacijske oblasti že avgusta 1941 kot eno prvih Slovenk internirale v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Čepič je otroštvo in mladost preživel v Mariboru, Beogradu (1933) in Murski Soboti (1935–38). Ljudsko šolo je obiskoval v Murski Soboti in Mariboru, nato pa 1945–48 Prvo gimnazijo v Mariboru. Od 1948 je študiral na Visoki diplomatsko-novinarski šoli v Beogradu in 1952 diplomiral. Vojaški rok je služil v Pulju (1952–53), nato se je vrnil v Maribor, kjer se je najprej zaposlil pri časniku Večer (1953–63), 1963–67 pa je bil predsednik občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Maribor Center, nato se je vrnil na Večer. 1970 je postal vodja ljubljanskega dopisništva, nato pa je bil 1972–74 odgovorni urednik Večera. 1974 se je dokončno preselil v Ljubljano, kjer je najprej postal pomočnik sekretarja na Sekretariatu za informiranje pri Izvršnem Svetu SRS, nato 1976–80 sekretar. 1981–92 je bil zaposlen na Radiu Ljubljana (Slovenija) kot pomočnik direktorja programov, zadolžen za mednarodne odnose in obveščanje tujine. Pripravljal je tudi oddaje za Tretji program Radia Ljubljana (Slovenija).

Začetek njegove kariere je zaznamovala lokalna stran Večera, ki jo je kot urednik in sprva edini novinar razvil do enega najbolj branih delov časopisa ter kovnice novih novinarskih kadrov. Po vrnitvi s SZDL se je posvetil komentiranju notranjepolitičnih razmer. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je za tednik 7D pisal kritične kolumne.

Za novinarske dosežke je trikrat prejel Tomšičevo nagrado (1969, 1970 in 1982).