Cvirn, Janez (1960–2013)

CVIRN, Janez, zgodovinar (r. 22. 4. 1960, Celje; u. 7. 8. 2013, Ljubljana). Oče Anton Cvirn, mati Zofija Cvirn.

V Celju je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomiral je 1983 in se zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je ostal dve leti, nato se je zaposlil v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer je služboval do 1991. V arhivu se je seznanil z gradivom o celjskih Nemcih, ki ga je uporabil za pisanje magistrske naloge, v kateri je na novo osvetlil proces nacionalne diferenciacije v Celju ter prikazal politično orientacijo celjskega nemštva in njegov boj za mesto v obdobju 1861–1907. Magisterij je zagovarjal 1986 in ga v monografiji Boj za Celje : politična orientacija celjskega nemštva : 1861–1907 objavil 1988. Po odsluženem vojaškem roku je pod mentorstvom Vasilija Melika nadaljeval študij in 1991 doktoriral z disertacijo Nemci v Celju (1861–1914). 1991 se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izvoljen je bil za docenta ter prevzel predavanja in seminar iz slovenske zgodovine 19. stoletja. 1996 je postal izredni, 2001 pa redni profesor.

Na fakulteti je opravljal tudi vrsto funkcij, med drugim je bil član senata, upravnega odbora in predstojnik Oddelka za zgodovino (1997–99).

Cvirn je poleg vrste monografij ter razprav v revijah in zbornikih objavil še nekaj poljudnih knjig in številne strokovne članke, veliko število gesel za Enciklopedijo Slovenije, osnovnošolski in srednješolski učbenik itd. Bil je urednik Celjskega zbornika (1990–92) in Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino (1994–95). Po njegovi knjigi Aufbiks! : Nacionalne razmere v Celju na prelomu 19. v 20. stoletje (Celje, 2006) je bil posnet dokumentarni film (Aufbiks!, TV Slovenija, 2006).

V želji po uveljavljanju nove zgodovinske paradigme, ki jo zanimajo vse plati in razsežnosti vsakdanjika ljudi, se je zavzemal za izrazit narativni pristop, ki bi bil privlačen tudi za širši krog bralcev. Bil je eden idejnih utemeljiteljev revije Zgodovina za vse (ustanovljena 1994; 2002–05 odgovorni in glavni urednik, 2009–13 glavni urednik), ki je poživila tudi delovanje Zgodovinskega društva Celje, mdr. z osnovanjem društvene knjižne zbirke Zgodovini.ce. Bil je glavni urednik Slovenske kronike XIX. stoletja (2001–03). Pomen in priznanje njegovemu delu tako doma kot v tujini kažeta posthumno izdani monografiji o parlamentarizmu (2015) in nemški, nekoliko dopolnjen prevod njegovega temeljnega dela o spodnještajerskih Nemcih Trdnjavski trikotnik (Das »Festungsdreieck« : zur politischen Orientierung der Deutschen in der Untersteiermark (1861‒1914), Wien, 2016). Poleg politične zgodovine in zgodovine nacionalizmov je obravnaval široko paleto tem kot npr. zgodovino boemstva, dvoboja, prostitucije, homoseksualnosti, državnega urejanja zakonske zveze, percepcije prihoda železnice, cenzure, popisov prebivalstva ipd. Odprt je bil za nove raziskovalne teme in drugačne pristope, k čemur je ves čas spodbujal tudi mlajše zgodovinarje.

1994 mu je mestna občina Celje podelila srebrni grb.