Čufar, Martina (1977–)

ČUFAR, Martina ( Martina Čufar Potard), športna plezalka, alpinistka, trenerka športnega plezanja (r. 14. 1. 1977, Jesenice). Oče Martin Čufar, alpinist, gorski reševalec, trener športnega plezanja, mati Nada Čufar, r. Šolar, medicinska sestra.

Osnovno šolo je obiskovala v Mojstrani 1983–91, nato se je vpisala v gimnazijo na Jesenicah, ki jo je zaključila 1995. Študirala je na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je 2003 diplomirala. 2000–16 je bila zaposlena v Slovenski vojski kot vrhunska športnica. 2007–09 je opravila tečaj za učitelja kundalini joge, 2016 pa še tečaj masaže. Od 2017 je samozaposlena kot trenerka plezanja in maserka. Do 2010 je živela v Mojstrani, nato se je preselila v Les Houches (Francija). Leto pozneje se je poročila z Nicolasom Potardom, plezalcem in gorskim vodnikom.

Za plezanje jo je navdušil oče, ki je bil plezalec, reševalec in alpinist. Športno plezanje je prvič preizkusila pri enajstih letih na planinskem taboru v Avstriji. 1990 se je prvič udeležila tekme, 1994 je postala članska državna prvakinja in se v svetovnem pokalu (SP) prvič prebila v finale. 1996 je njen trener postal Tomo Česen (do 2003). Stopničke v SP je prvič osvojila 1997 (drugo mesto v Courmayeurju, Italija), dve leti kasneje je bila v skupnem seštevku tretja. Bila je devetkratna državna članska prvakinja v športnem plezanju, na mladinskih svetovnih prvenstvih je dosegla dve odličji (srebrno in bronasto), dvaintridesetkrat pa je bila na stopničkah mednarodnih članskih tekem. 2000 je prvič zmagala na mednarodni članski tekmi (Puurs, Belgija), 2001 je v Winterthurju (Švica) postala svetovna prvakinja, leto kasneje je v Chamonixu (Francija) dosegla naslov evropske podprvakinje. Osvojila je tudi šest master tekmovanj (Bruselj, 2000, 2001, 2002, 2003; Arco, 2001; Serre Chevalier, 2002) in tri tekme za SP (Kranj in Chamonix, 2001; Ekaterinburg 2002). Smrt očeta v snežnem plazu med gorsko reševalno akcijo 2003 je pomenila prelomnico tudi v njeni športni karieri, saj je izzive vse bolj iskala v naravnih stenah po vsem svetu. Tako je 2006 v Kranju končala tekmovalno kariero in se posvetila plezanju v skali. Tudi tu je dosegla pomembne dosežke, saj je preplezala več kot 300 smeri, težjih od 8a. 1997 je postala peta ženska na svetu, ki ji je uspelo preplezati smer težavnosti 8b+. 2005 in 2016 je preplezala smeri težavnosti 8c. Kot prva ženska je prosto preplezala Obraz Sfinge v severni steni Triglava (2008), kot prva ženska je prosto ponovila slovito smer Magična Goba v Ospu (1997). Znanje in izkušnje je delila na predavanjih, skupaj z Alešem Jensterletom in Natalijo Gros pa je 2006 napisala knjigo Z glavo in s srcem do vrha, ki se dotika psihične priprave športnih plezalcev. Do selitve v Francijo 2010 je sodelovala pri pripravah slovenske mladinske reprezentance, še zmeraj piše članke za plezalne revije.

Za športne dosežke je prejela več priznanj, 2001 je prejela Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in srebrno plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije. 2010 je postala alpinistka leta.