Čuden, Jože (1955–)

ČUDEN, Jože, raketni modelar (r. 4. 4. 1955, Ljubljana). Oče Jože Čuden, vodovodni inštalater, mati Marica Čuden, r. Rigler, šivilja. Brat Marjan Čuden, raketni modelar, žena Alenka Pavko Čuden, tekstilna tehnologinja, univerzitetna profesorica.

1962–70 je osnovno šolo obiskoval v Ljubljani, kjer je končal tudi Gimnazijo Poljane (1970–74). Šolanje je nadaljeval na Filozofski fakulteti (zgodovina, sociologija) in Pedagoški fakulteti (zgodovina, zemljepis, tehnična vzgoja), vendar ni diplomiral. Prvo zaposlitev je dobil v Mestni hranilnici v Ljubljani (1977–78), nato je bil učitelj tehnične vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc (1979–91), sekretar Mestne zveze za tehnično kulturo Ljubljana (1991–94), urednik revije TIM (od 1992, 2001–02 glavni, od 2002 odgovorni urednik). Vojaški rok je služil v Jastrebarskem (1978–79).

1969 je bil na Osnovni šoli Toneta Tomšiča v Ljubljani (danes Osnovna šola Poljane) med pobudniki za ustanovitev Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov. Velja za enega od pionirjev raketnega modelarstva v Sloveniji.

Športno pot je začel 1970. Njegovi najpomembnejši športni dosežki na svetovnih prvenstvih (SP) so prvo mesto v kategoriji S1B (rakete za doseganje višine) 2000 v Liptovskem Mikulášu (Slovaška), prvo mesto v kategoriji S1B 2010 v Irigu (Srbija), drugo mesto v kategoriji S1B 2014 v Kaspičanu (Bolgarija), tretje mesto z ekipo Jugoslavije 1990 na ekipni tekmi v kategoriji S6A (rakete v trajanju leta s trakom) v Kijevu (Sovjetska zveza, zdaj Ukrajina), tretje mesto v kategoriji S3A (rakete v trajanju leta s padalom) 1992 v Melbournu (Florida, ZDA), tretje mesto v kategoriji S1B 2006 v Bajkonurju (Kazahstan) in tretje mesto v kategoriji S5C (makete za doseganje višine) 2014 v Kaspičanu (Bolgarija). Zelo uspešen je bil tudi na evropskih prvenstvih (EP), kjer je v kategoriji S1B 2009 v Irigu (Srbija) osvojil prvo mesto, drugi pa je bil v kategoriji S1B 2011 v Buzăuu (Romunija). Z jugoslovansko ekipo je osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v kategoriji S6A 1990 v Kijevu (Sovjetska zveza, zdaj Ukrajina), s slovensko ekipo pa je prvo mesto osvojil 2010 v kategoriji S1B v Irigu (Srbija). Večkrat je bil tudi član ekipe, ki je osvojila srebrne in bronaste kolajne na SP in EP v kategorijah S1B, S3A, S4B (raketoplani – trajanje leta), S5C, S6A in S9A (žirokopterji – trajanje leta). Osvojil je več naslovov državnega prvaka (v Jugoslaviji in Sloveniji) ter postavil enajst državnih in 2004 tudi svetovni rekord (S9A).

Izkazal se je tudi kot dober organizator tekmovanj na vseh ravneh, od mestnih in državnih do prireditev najvišjega ranga. Tako je bil 1996 predsednik organizacijskega odbora 11. članskega in mladinskega SP raketnih modelarjev (Kamnik). Poleg tega je že od začetka predsednik organizacijskega odbora mednarodnega tekmovanja FAI (Fédération Aéronautique Internationale) – Pokala Ljubljane (1979–2018), tekmovanja raketnih modelarjev z najdaljšo tradicijo v svetu. Je podpredsednik Letalske zveze Slovenije, eden od častnih podpredsednikov mednarodne aeronavtične zveze (FAI), delegat v modelarski komisiji CIAM (Comité International d'Aéromodelisme) FAI, v času enega mandata je bil predsednik podkomisije za raketno modelarstvo in član biroja CIAM FAI (2017–18), mednarodni sodnik za raketno modelarstvo in član delovne skupine EDIC (Electonic Devices in Competition Working Group) CIAM (elektronske naprave v modelarstvu; 2016–18). Večkrat je bil imenovan za člana žirije FAI na prvenstvih FAI (2011, 2012, 2017) in tekmah za svetovni pokal v raketnem modelarstvu (Kamnik, Žadovinek, Maribor, Slovenija; Sremska Mitrovica, Beograd, Srbija; Lleida, Španija; Krupka, Český Těšín, Letovice, Češka republika; Bajkonur, Kazahstan). 1987–90 je bil član reprezentance raketnih modelarjev Jugoslavije, od 1992 naprej pa je uspešen stalni reprezentant Slovenije in hkrati direktor državne reprezentance.

Znan je kot pisec številnih strokovnih člankov v domačih in tujih modelarskih, letalskih in poljudnoznanstvenih revijah ter avtor knjige o raketnem modelarstvu. 2001–07 je bil tudi glavni in odgovorni urednik revije za aeronavtiko Naša krila.

Za svoje delo je prejel diplomo SAROJ (zveze astronavtičnih in raketnih organizacij Jugoslavije, 1978), zlato inštruktorsko značko SAROJ (1982), diplomo Jurija Gagarina (1986), srebrno plaketo Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, srebrno plaketo Borisa Kidriča, plaketo s priznanjem MZOTK Ljubljana (1992), zlato priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS, 2008), diplomo MKŠ (Mednarodne kozmonavtične šole) v Bajkonurju za izjemen prispevek k razvoju raketnega modelarstva (2008), diplomo Paul Tissandier, priznanje mednarodne aeronavtične zveze FAI (2007), štirikrat pa je bil športnik leta Letalske zveze Slovenije (2000, 2009, 2010, 2014), prejel je plaketo Edvarda Rusjana, najvišje priznanje Letalske zveze Slovenije (2011), naziv častnega člana Mestne zveze društev za tehnično kulturo Ljubljana Ljubljana (2012), častni znak ZOTKS (najvišje priznanje ZOTKS) 2018.