Černic, Matej (1978–)

ČERNIC, Matej, odbojkar (r. 13. 9. 1978, Gorica, Italija). Oče Igor Černic, trgovec, mati Klara Černic, r. Komjanc, čistilka.

Šolanje je začel v slovenski šoli Peter Butkovič - Domen v Sovodnjah (1984–89). Nato je v Gorici obiskoval slovensko nižjo srednjo šolo Ivan Trinko (1989–92) in slovensko višjo srednjo šolo I. T. I. Galileo Galilei, smer Informatik (1992–96).

Kot deček je igral nogomet, nato so ga starši usmerili v odbojko. Igrati jo je začel 1986 pri klubu Soča iz Sovodenj in bil že istega leta na meddeželnem turnirju v superminivolleyju v Bibioneju pri Benetkah razglašen za najboljšega igralca prireditve. V sezoni 1993/94 je prestopil k Valu iz Gorice, pri katerem je z ekipo do šestnajst let osvojil deželni naslov Furlanije - Julijske krajine, v sezoni 1994/95 tudi prvo mesto v deželi z ekipo do osemnajst let in bil razglašen za najboljšega igralca prvenstva. V isti sezoni je odločilno pripomogel k temu, da je Valova ekipa iz 1. divizije napredovala v ligo D. V sezoni 1995/96 je v deželnem prvenstvu znova osvojil prvo mesto in že zaigral v članski Valovi ekipi v ligi B2 ter z njo zasedel peto mesto. V tej sezoni je bil razglašen za najboljšega igralca italijanskih lig B in C. Junija 1996 se je udeležil zbirnih treningov italijanske mladinske reprezentance v Lancianu (Chieti) in julija 1996 v Cagliariju prvič zaigral za italijansko reprezentanco na turnirju za pokal štirih narodov. Avgusta in septembra 1996 je nastopil v Izraelu na mladinskem evropskem prvenstvu, na katerem je Italija osvojila drugo mesto za Poljsko. V sezoni 1996/97 je pripomogel k temu, da je Val napredoval v ligo B1. V sezoni 1997/98 je prestopil k bolonjskemu klubu Zinella Jeans Hatù v ligo A1. V sezoni 1998/99 se je Zinella iz Bologne preselila v Ferraro. V rednem delu lige A1 je zasedla deseto mesto. V sezoni 1999/2000 je Ferrara v rednem delu prvenstva zasedla deveto mesto. Julija 1999 je na položaju libera igral v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) z italijansko člansko reprezentanco. Mesec dni pozneje je v reprezentanci igral tudi v Franciji.

V sezoni 2000/01 je Ferrara v rednem delu prvenstva pristala na osmem mestu in v četrtfinalu končnice izgubila proti ekipi Noicom Alpitour Cuneo z 1 : 3 v tekmah. Černic je postal že stalni član italijanske članske reprezentance, saj je igral na vseh tekmah v svetovni ligi. Junija 2001 je Italija na finalnem delu v Katovicah na Poljskem osvojila drugo mesto za Brazilijo. V sezoni 2001/02 je v prvenstvu A1 s Ferraro zasedel osmo mesto v rednem delu, v četrtfinalu premagal Lube iz Macerate s 3 : 2, v polfinalu pa je izgubil proti ekipi Casa Modena z 0 : 3. Z italijansko reprezentanco je septembra 2001 kot kapetan osvojil zlato kolajno na sredozemskih igrah v Tuniziji. Junija 2002 je z reprezentanco na turnirju šestih narodov osvojil tretje mesto za Brazilijo in Rusijo. V sezoni 2002/03 je prestopil k državnemu prvaku Kerakollu Modeni in v rednem delu prvenstva osvojil drugo mesto. V končnici je Kerakoll v četrtfinalu premagal Itas Trento s 3 : 2 in v polfinalu Lube Macerato s 3 : 2, v finalu pa je izgubil proti Sisleyju Treviso z 1 : 3. Na turnirju šestih narodov junija 2002 v različnih italijanskih mestih je Italija zasedla tretje mesto za Brazilijo in Rusijo. Julija in avgusta 2002 je z italijansko reprezentanco na finalnem turnirju svetovne lige v Belo Horizonteju v Braziliji zasedel četrto mesto. Marca 2003 je s Kerakollom Modeno osvojil drugo mesto na zaključnem turnirju evropskega klubskega pokala v Milanu za Lokomotivom iz Belgoroda (Rusija). V sezoni 2003/04 je na finalnem delu v Madridu Italija osvojila tretje mesto. Na EP 2003 v Nemčiji je prispeval k osvojitvi evropskega naslova. Novembra 2003 je bil na svetovnem pokalu na Japonskem med boljšimi v italijanski reprezentanci, ki je zasedla drugo mesto. V italijanskem prvenstvu je s Kerakollom s težavami ohranil status A1-ligaša. V svetovni ligi 2004 v Rimu je Italija zasedla drugo mesto.

V sezoni 2004/05 se je Italija kot evropski prvak uvrstila na olimpijske igre 2004 v Atenah v Grčiji. V kvalifikacijski skupini B je bil najboljši posameznik v italijanski izbrani vrsti. V finalu proti Braziliji, ki ga je Italija izgubila z 1 : 3, je dosegel sedem točk. Osvojil je srebrno kolajno, kar je njegov največji uspeh v odbojkarski karieri. Sezono 2005/06 je začel na najboljši način, saj je septembra 2005 z italijansko reprezentanco osvojil zlato kolajno na EP. Zvezni trener Gian Paolo Montali je povsem prenovil italijansko vrsto in mu dodelil pomembno vlogo.

Takoj po končanem prvenstvu 2004/05 ga je klub iz Modene odpustil. Na veliko presenečenje ni našel mesta v nobenem od velikih italijanskih klubov, zato se je v sezoni 2005/06 preselil h grškemu prvoligašu Iraklisu iz Soluna, kjer je v finalu končnice prvenstva proti Panathinaikosu iz Aten izgubil po štirih tekmah. Izmuznil se mu je tudi evropski naslov. Iraklis je v polfinalu premagal ruski Belgorod s 3 : 2 , v finalu pa je klonil pred italijanskim prvakom Sisleyjem iz Trevisa z 1 : 3. Osvojil je grški pokal in superpokal.

V sezoni 2006/07 je prestopil k ruskemu prvoligašu Faklu iz Novega Urengoja, ki je osvojil evropski pokal CEV (European Volleyball Confederation). Černica so izbrali za najkoristnejšega igralca in najboljšega serverja turnirja. Zaradi poškodb v italijanski reprezentanci ni prispeval toliko kot sezono prej. Na svetovnem prvenstvu 2006 na Japonskem je Černic zaradi poškodbe igral malo.

V sezoni 2007/08 je prestopil k Dinamu iz Moskve in osvojil rusko prvenstvo. Sezona 2008/09 ni bila najbolj uspešna. Z italijansko reprezentanco je bolj malo igral zaradi stalnih poškodb in tudi z novim klubom Prisma Taranto se je moral zadovoljiti le z enajstim mestom. Kljub vsemu ga je italijanski zvezni selektor Anastasi ob koncu sezone vključil v reprezentanco za svetovno ligo, ki se je začela konec junija 2009, in mu na dveh prijateljskih tekmah ob odsotnosti Valeria Vermiglia celo zaupal kapetanski trak. Ob koncu reprezentančne kariere je zbral 233 nastopov. V sezoni 2009/10 je igral v ligi A1 v Perugii, s katero je osvojil pokal Challenge. Razglasili so ga za najboljšega sprejemalca turnirja. V sezoni 2010/11 se je preselil k poljskemu moštvu Asseco Resovia Rzeszów, v sezoni 2011/12 se je vrnil v ligo A1 v Callipo Sport. V sezoni 2012/13 ga je najel turški klub Fenerbahçe Spor Kulübü, s katerim je osvojil turški superpokal, v naslednji sezoni pa se je preselil v italijanski klub Corigliano Volley v ligi A2. V tej ligi je igral še naslednjih pet sezon: 2014/15 pri Pallavolo Matera, 2015/17 pri Pallavolo Azzurra Alessano, 2017/18 za klub Tuscania Volley in 2018/19 pri Pagu Taviano.

Za osvojitev srebrne kolajne na olimpijskih igrah je 2004 prejel priznanje red zaslug Republike Italije in Bloudkovo plaketo. V izboru za najboljšega slovenskega športnika v Italiji, imenovanem Naš športnik, je desetkrat (1996–97, 2000–01, 2003–06, 2009–10) zasedel prvo mesto in trikrat (1998–99 in 2007) drugo.