Čeplak, Jolanda (1976–)

ČEPLAK, Jolanda (rojstno ime Jolanda Steblovnik, Jolanda Čeplak (1997–2007), Jolanda Batagelj (2009–); vzdevek Joli), atletinja (r. 12. 9. 1976, Celje). Oče Danijel Steblovnik, voznik, mati Irena Steblovnik, r. Javornik, gostinski tehnik.

V Velenju je obiskovala Osnovno šolo Gustava Šiliha (1983–91) in nato 1991–95 Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. 2010 je na Fakulteti za šport v Ljubljani pridobila naziv trenerka atletike. Prvo zaposlitev je dobila pri podjetju Gozd v Velenju (1995–2000), 2001–06 je bila zaposlena v športni enoti Policije na Ministrstvu za notranje zadeve, od 2006 pa dela v svojem podjetju Joli & partnerji.

V mladosti je živela v Velenju in trenirala pri Atletskem klubu Velenje (1989–oktober 2003), od novembra 2003 do oktobra 2006 je bila članica Atletskega društva Jolanda Čeplak Celje in od novembra 2006 Atletskega društva Kladivar Celje. Že kot štirinajstletna pionirka je z izjemnim časom 2:10,55 na 800 m pokazala razkošen tekaški talent. 1993 je bila četrta na mladinskem evropskem prvenstvu (EP) v San Sebastianu (Španija). Na mladinskem svetovnem prvenstvu (SP) v Lizboni (Portugalska) 1994 je izpadla v polfinalu in bila trinajsta. Na mladinskem EP 1995 v Nyíregyházi (Madžarska) je na 1.500 m osvojila bronasto odličje. Do 2001 je trenirala pod vodstvom Tomislava Popetrova. 1997 je bila na sredozemskih igrah v Bariju (Italija) na 800 m druga z odličnim časom 2:03,71, še isto leto pa je na mednarodnem mitingu v Grčiji zmagala s časom 2:00,94 in se povsem približala meji dveh minut. 1997 je njen tekmovalni vzpon začel nepričakovano zaostajati. Prvi neuspeh je doživela v Atenah, ko je na SP izpadla že v kvalifikacijah. Kljub temu ni pomislila na zaključek kariere. Nova uspešna pot se je začela 1999 z velenjskim atletom in prijateljem Alešem Škobernetom, ki jo je treniral od jeseni 2001 do 2007. Začela je več delati na moči in hitrostni vzdržljivosti, spremenila je tudi slog teka in postala neprimerno hitrejša. V dveh letih se je tako prelevila v eno najboljših in najbolj prepoznavnih tekačic na svetu. Zanjo je od 2000 skrbel vrhunski menedžer, Avstrijec Robert Wagner. 2001 je bila peta na 800 m na dvoranskem SP v Lizboni. Zelo uspešna je bila 2002, in sicer na 800 m: pozimi je na EP na Dunaju osvojila zlato medaljo z dvoranskim svetovnim rekordom (1:55,82), na atletskem mitingu evropske atletske zveze (European Athletic Association – EAA) v belgijskem Heusden Zolderju je s časom 1:55,19 kljub slabim vremenskim razmeram dosegla najboljši rezultat leta na svetu in trinajsti najboljši rezultat vseh časov, nato pa je na EP v Münchnu osvojila še zlato odličje na prostem (1:57,65); bila je tudi tretja na SP v Madridu. Na SP v Parizu 2003 je morala zaradi poškodbe noge odstopiti od tekme. 2004 je bila druga na 800 m na dvoranskem SP v Budimpešti s časom 1:58,72, istega leta je na olimpijskih igrah (OI) v Atenah osvojila svojo prvo olimpijsko bronasto odličje – po enem od najbolj razburljivih finišev v zgodovini teka na 800 m s časom 1:56,43. Prvič je na veliki tekmi premagala Mario Mutola iz Mozambika. Boji s to atletinjo, v katerih je kot po tekočem traku doživljala poraze, so zaznamovali njeno kariero do OI, a tudi spreminjali njeno miselnost. Od decembra 2004 do 2007 jo je treniral tedanji mož Aleš Čeplak.

2007 je bila tretja na 800 m na dvoranskem EP v Birminghamu (Anglija) s časom 2:00,00. Zaton kariere se je začel junija 2007, ko je bila na protidopinškem testiranju pozitivna za eritropoetin. 26. julija 2007 je mednarodna atletska zveza (International Association of Athletics Federations - IAAF) sporočila, da je test B potrdil rezultate. Zanikala je uporabo nedovoljenih substanc in napovedala pritožbo. Kaznovana je bila z dveletno prepovedjo tekmovanj; znova se je na steze vrnila julija 2009, a je z mednarodnim nastopanjem zaključila.

Za mladinsko reprezentanco Jugoslavije je nastopila štirikrat. Za reprezentanco Slovenije je med mladinkami nastopila enajstkrat, med mlajšimi članicami dvakrat in med članicami enainštiridesetkrat (1993–2007), enkrat je tekmovala tudi za reprezentanco Evrope. Rekorde Slovenije je popravljala trikrat na 800 m (od 2:00,94 do 1:55,19) in dvakrat na 1.500 m (od 4:05,39 do 4:02,42). Prvakinja Slovenije je bila dvakrat na 800 m (1994, 2000) in štirikrat na 1.500 m (1993–94, 1996, 1999). Kariero je končala z osebnimi rekordi: 200 m – 27,04, 400 m – 54,67 (2000), 800 m – 1:55,19 (2002), 1.000 m – 2:31,66 (2002), 1.500 m – 4:02,44 (2003), 3.000 m – 9:50,15 (1996), 21 km – 1:23,55 (1997); v dvorani: 800 m – 1:55,82 (2002), 1.500 m – 4:05,44 (2002), 3.000 m – 10:00,59 (1996).

Pri Atletski zvezi Slovenije (AZS) je bila 1993 imenovana za atletinjo leta med mlajšimi mladinkami, 1994–95 med starejšimi mladinkami, 2002 je bila najboljša slovenska atletinja, četrta na izboru atletinje leta pri EAA, nominirana za Slovenko leta, prejela je Bloudkovo nagrado in bila slovenska športnica leta (tudi še 2003 in 2004). Pri AZS je bila najboljša tudi 2003–04, 2005 druga in 2006 tretja.