Bokal, Ljudmila (1952–)

BOKAL, Ljudmila (Milka Bokal, rojstno ime Ljudmila Stanonik), leksikografka, terminografka, leksikologinja (r. 12. 10. 1952, Dobračeva pri Žireh). Oče Franc Stanonik, čevljar, mati Marija Stanonik, r. Demšar. Sestra Marija Stanonik, etnologinja.

Po končani gimnaziji v Škofji Loki se je 1971 na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisala na študij slovenskega jezika in književnosti ter pedagogike in diplomirala 1976. Marca 1979 se je zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, in sicer v Leksikološki sekciji, od 2003 do upokojitve 2012 pa je delala v Terminološki sekciji. Od 1984 je bila zaposlena kot strokovna sodelavka, 1989 kot višja strokovna sodelavka, po prevedbi 1994 kot strokovna sodelavka specialistka v humanistiki, 1997 pa ji je Znanstveni svet ZRC SAZU izdal diplomo z nazivom specialistka leksikologinja. Je soavtorica zadnjih dveh knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ): od gesla preobčutljiv dalje in dodatki A–Š (1985, 1991). Sodelovala je pri prvi izdaji Besedišča slovenskega jezika (1987), v katerem je zajetih več kot 173.000 besed in besednih zvez, ki v SSKJ niso bile sprejete, kot soavtorica pa pri Pojmovniku s področja elektrodistribucije (1994) in Slovenskem pravopisu (2001), pri katerem je obdelovala samostalnike. V tem obdobju je objavila več razprav o časovno zaznamovanem splošnem besedju (zgodovinskem, starinskem, novem, aktualističnem), o prevzetem besedju ter o slovenskem pravopisnem, narečnem in dvojezičnem slovaropisju. V drugem obdobju so bili pod njenim vodstvom ali z njenim sodelovanjem izdani Čebelarski terminološki slovar (2008), Slovenski smučarski slovar (2011), Mali klekljarski slovar (2014), Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje (spletna objava, 2015) ter Slovar zvonjenja in pritrkovanja (2017). Pri terminoloških slovarjih, ki obsegajo od 400 do 4.000 izrazov, so bili njeno delo koncept, organizacija in vodenje skupinskega dela, terminografska redakcija predlogov področnih strokovnjakov, uskladitev in sistematizacija slovarja. Ob tem je objavila vrsto razprav in pregledov: o zgodovini slovenskega narečnega slovaropisja, leksikologiji v slovenskih slovnicah, leksikalnih vplivih angleščine, smučarskih in čebelarskih terminih, terminologiji v publicistiki, narečnih terminologijah in terminih v slovarskem Registru Biblie Jurija Dalmatina.

Razprave in članke je objavljala v terminoloških, leksikoloških, dialektoloških in splošnojezikoslovnih zbornikih, v Jezikoslovnih zapiskih, Traditiones ter v drugih strokovnih revijah in glasilih. Večkrat je imela jezikoslovne oddaje na Radiu Slovenija in Radiu Trst A.

Ob številnih domoznanskih člankih, povezanih z Žirovskim in Polhograjskim (vodna, krajevna, hišna imena), je v zbirki Glasovi izdala knjigo Jaz sem višje kot Marija (2010), v kateri je objavila skoraj 750 krajših ljudskih povedk pripovedovalcev in pripovedovalk s širšega polhograjskega območja, večinoma zapisanih v pogovornem jeziku oz. narečju. Je glavna urednica periodičnega domoznanskega zbornika Domači kraji (2013–). Potopisno-literarne prispevke največ objavlja v Planinskem vestniku.