Czastka, Josef (1818–1884)

CZASTKA, Josef (Giuseppe Czastka), dirigent, glasbeni učitelj, organist (r. 12. 3. 1818, Brno, Češka; u. 25. 1. 1884, Koper). Sin Emilio Czastka, glasbenik, hči Pinotta Venturini, pianistka, igralka.

Po petnajstletnem vojaškem službovanju je prišel na Primorsko, kjer je bil pet let kapelnik vojaške godbe. V začetku šestdesetih let 19. stoletja je postal glasbeni učitelj v Poreču. 1865–74 je deloval kot dirigent in glasbeni učitelj Filharmonične družbe v Kopru. V skladu s pravilnikom družbe je moral poleg poučevanja na tamkajšnji glasbeni šoli voditi tudi orkester, zbor in mestno godbo. Hkrati je bila dolžnost učitelja tudi spremljanje prazničnih obredov na orglah v koprski konkatedrali. Za omenjene obveznosti je Czastka prejemal mesečno plačo 800 florintov: 400 iz društvene blagajne, 300 iz občinske, 100 pa iz cerkvenega sklada. Trije viri financiranja so za Czastko pomenili tri obveznosti, ki jih je imel do koprske Filharmonične družbe (orkester in zbor), do občine (godba) in tamkajšnje konkatedrale (orgle in pevski zbor). V svojih prizadevanjih je bil uspešen, saj je v dveh letih vzpostavil tako štiridesetčlansko godbo kot tridesetčlanska orkester in zbor.

1874–83, s prekinitvijo v šolskem letu 1877/78, ko je njegove delovne obveznosti prevzel Stefano Persoglia, je kot učitelj poučeval petje in violino na vseh oddelkih koprskega učiteljišča ter od 1876 še na koprski gimnaziji. Viri izpričujejo njegovo delovno vnemo in predanost. Posebej njegovo poučevanje na učiteljišču je bilo izjemnega pomena, saj je vzgojil vrsto kasneje pomembnih glasbenikov, med njimi skladatelja Hrabroslava Volariča.

Nastopal je tudi kot violinist, mdr. na šolskem koncertu na koprski gimnaziji (1880), na katerem je izvedel Fantazijo Charlesa Augusta de Bériota in dirigiral svoje delo Coro di studenti (Zbor študentov). Že pred tem je bila na koncertu (1876) izvedena njegova skladba Il Sestetto di Perugia.

Glasbi sta se posvetila tudi njegova otroka: Emilio je bil violinist, pianist in dirigent dijaškega orkestra ter zbora; napisal je mašo, izvedeno v stolnici (1892), kasneje pa je v koncertni dvorani koprske Filharmonične družbe izvedel svoje delo Reminiscenze del Tannhäuser (1893). Hči Pinotta, pianistka in igralka, poročena z Domenicom Venturinijem, pa je na koprskih odrih nastopala vse do sredine 20. stoletja.