Cuderman, Alenka (1961–)

CUDERMAN, Alenka, rokometašica, športna funkcionarka (r. 13. 6. 1961, Kranj). Oče Slavko Cuderman, trgovec, mati Milena Cuderman, r. Naglič, trgovka. Stric Mirko Cuderman, zborovodja, cerkveni glasbenik.

Šolanje je začela v domačem Preddvoru, kjer je 1968–76 obiskovala Osnovno šolo Matija Valjavec, in ga nadaljevala na Gimnaziji Kranj 1976–80. Na Ekonomski fakulteti v Beogradu je končala tri letnike študija, smer marketing (1980–84), nato se je prepisala na višjo ekonomsko šolo v Ljubljani, kjer je 1987 zaključila študij na tej stopnji. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je 1987 vpisala na študijsko smer finance in 1992 diplomirala. Veliko se je strokovno izpopolnjevala. Učila se je nemškega jezika na Univerzi Giessen 1988, francoskega jezika v Ženevi 1990–92 in angleškega jezika na Dunaju 2002–04. Opravila je specialistične izpite pri Bank Austria na Dunaju 1997–2000, izpit iz poslovne angleščine na Dunaju 2006–07, izpit Economical Capital, Pillar 2, Stresstesting, International Conference on Architectural Acoustics (ICAA) na Dunaju 2008–12. 1994–95 je bila zaposlena pri podjetju Nova Media, d. d., v Ljubljani pri obnovi prostorov in razvoju nove produkcijske linije. 1995–96 je delala kot kreditni referent na področju upravljanja s tveganji pri Creditanstalt, d. d., v Ljubljani. 1996–2001 je bila pomočnica vodje upravljanja s tveganji pri Bank Austria – Creditanstalt, d. d., v Ljubljani. 2001 se je preselila na Dunaj, kjer je bila do 2004 odgovorna za večje investicije banke v Sloveniji (mednarodni riziko management) pri Adria Bank AG, 2004–11 je bila vodja upravljanja tveganj, 2012 pa se je zaposlila pri Evropski rokometni zvezi (EHF) kot koordinatorka za ženski rokomet v Evropi, skrbi pa tudi za upravljanje dogodkov in strateško poslovanje.

Njena športna kariera se je začela 1972 pri Rokometnem klubu (RK) Preddvor, pri katerem je igrala do 1976, ko je postala prvakinja Gorenjske. Z RK Olimpija Ljubljana je bila 1976–80 trikrat slovenska prvakinja. 1980 jo je trener Vinko Kandija povabil v Beograd. Postala je poklicna rokometašica pri RK Radnički, s katerim je bila 1980–84 štirikrat jugoslovanska prvakinja, enkrat evropska prvakinja in štirikrat finalistka pokala prvakinj. 1984 se je vrnila v ljubljansko Olimpijo, s katero je bila 1984–87 trikrat slovenska prvakinja. Nato je 1987–88 igrala pri RK Jedinstvo Tuzla (Bosna in Hercegovina) in 1988–89 pri RK MTV Giessen (Nemčija). Športno pot je končala kot igralka in trenerka v rokometnem klubu Servette iz Ženeve (Švica) 1989–90 in 1992–93.

1979–87 je uspešno nastopala za rokometno reprezentanco Jugoslavije, s katero je osvojila številne medalje: bronasto 1979 na svetovnem prvenstvu (SP) za mladinke na Kosovu, srebrno 1981 na SP za mladinke v Montrealu v Kanadi, bronasto 1982 na SP za članice v Budimpešti na Madžarskem. Največji športni uspeh je kot levo krilo zlate jugoslovanske generacije dosegla z osvojitvijo zlate medalje 1984 na olimpijskih igrah (OI) v Los Angelesu v ZDA. To ji je uspelo kot prvi slovenski športnici. Na rokometnem turnirju je sodelovalo šest ekip, ker so države vzhodnega bloka igre bojkotirale.

Vzporedno z bančniško kariero je bila aktivna tudi kot športna funkcionarka: kot delegatka svetovne rokometne zveze (IHF) je bila dejavna na SP 2005–11, mladinskem SP 2010 in OI 2012. Kot delegatka EHF je 2000–12 delovala na evropskih klubskih tekmovanjih (osem finalnih tekem), mladinskem evropskem prvenstvu (EP) 2000, 2002, 2005–09, na EP 2004–08. 2000–10 je bila članica prizivnega sodišča pri EHF. Od 2012 vodi ženski rokometni odbor (Women's Handball Board) pri EHF, od 2013 je glavna koordinatorka in organizatorka športnih dogodkov pri EHF. Pripravila je ženski Final 4 2014 (zaključni turnir ženske lige prvakov na Madžarskem), EP za kadetinje 2015 v Makedoniji, EP za kadete 2016 na Hrvaškem, žensko člansko EP 2016 na Švedskem (menedžerka na prizorišču v Kristianstadu), EP za kadetinje 2017 na Slovaškem, EP za kadete 2018 na Hrvaškem, Women's Challenge Trophy 2018 v Tuzli (BiH). 2015 je v Katarju vodila konferenco pri IHF na temo Program ženskega rokometa.

Za svoje športne dosežke je prejela številna priznanja. Bila je najboljša mladinka RK Radnički Beograd (1981), Zveza za telesno kulturo Jugoslavije jo je odlikovala kot članico najboljše ženske ekipe v Jugoslaviji 1981–84, 1984 kot zaslužno športnico Jugoslavije, ji je istega leta podelila častno izkaznico/prepustnico in zlato značko. Dobila je posebno priznanje Rokometne zveze Jugoslavije, plaketo Stanka Bloudka, posebno priznanje Akademske športne zveze Olimpije (AŠZ) za najboljšo športnico v ekipnih športih. Podelili so ji plaketo Borisa Ručigaja (1984) kot prvi Slovenki z zlato olimpijsko kolajno. Olimpijski komite Slovenije ji je 1997 podelil častno izkaznico, dobila je posebno priznanje AŠZ Olimpije ob petintridesetletnici (1990) in ob petdesetletnici (2005), posebno priznanje Rokometne zveze Slovenije ob šestdesetletnici (2010), 2013 so ji na pobudo AŠZ Olimpija posvetili osebno poštno znamko, istega leta jo je Društvo športnih novinarjev Slovenije uvrstilo v Hram športnih junakov.