Novi Slovenski biografski leksikon
CHRISTALNICK [kristálnik], Michael Gotthard (Michael Gothard Christalnik, Gothardt Christallnick, Gothardius Christalniccius/Chrystalniccius, vzdevek Carinthus), humanist, zgodovinopisec, protestantski pridigar (r. 1530/40, blizu Celovca/Klagenfurt, Avstrija; u. 1595, Šentvid ob Glini/St. Veit an der Glan, Avstrija).
Študiral je v Tübingenu. Kot evangeličanski duhovnik je deloval na Koroškem. Bil je pridigar v Starem dvoru (Althofen), Šentvidu (St. Veit), na Ostrovici (Hochosterwitz) in Ženeku (Stari grad, Sonnegg) v Podjuni (Jauntal). Po etnični pripadnosti se je imel za Nemca, po deželni pa za Korošca. Sestavil je genealogijo ortenburških grofov. Po naročilu koroških deželnih stanov, ki so ga tudi plačevali, je med 1583 in 1588 napisal svoje življenjsko delo, rokopis o zgodovini Koroške od 4. stoletja pr. n. št. do 1578. Delo ni bilo objavljeno, ker ni ustrezalo predstavam naročnikov. Polihistor in lingvist Hieronymus Megiser je na pobudo in z denarjem deželnih stanov 1612 objavil Christalnikov rokopis – osiromašen za uvod in podatke o reformaciji ter nekoliko dopolnjen – pod naslovom Annales Carinthiae: das ist Chronica Des Löblichen Ertzhertzogthumbs Kharndten. Prvotni rokopis Historia Carinthiaca: das ist Weitläufftige und ordentliche Beschreibunge der Historien des hochloblichen und Uralten Ertzherzogthumbs Kärndten […] publiciert und am tag gegeben im 1578. Jar je le delno ohranjen. Obsega uvod in prve štiri knjige do rimskega obdobja. Skrajšani povzetek celotnega dela ima naslov Extract und summarischer Bericht der Historien des hochlöblichen und uralten Erzherzogtumb Kerndten. Oba rokopisa hranijo v knjižnici avguštinskega samostana St. Florian pri Linzu v Avstriji. Deli sta napisani po zgledu tedanjega humanističnega deželnega zgodovinopisja, zlasti zgodovinopisca Wolfganga Laziusa. Prebivalstvo v avstrijskih deželah naj bi bilo po mnenju avtorja germanskega izvora, pri čemer naj bi bili Korošci Nemci in Slovani pomešani med seboj. Delo poveličuje koroško zgodovino, včasih tudi z izmišljenimi podatki, ki so za daljši čas spodbudili zmotne predstave o pokristjanjevanju prostora med Alpami in Jadranom. Omenja obred ustoličevanja koroških vojvod v slovenskem jeziku. V delu je glede na sodobna dognanja precej nedoslednosti in kronoloških napak.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine