Cerkovnik, Tomaž (1960–2004)

CERKOVNIK, Tomaž (vzdevek Gonzo), alpski smučar, smučarski trener (r. 29. 6. 1960, Ljubljana; u. 26. 7. 2004, Hvar, Hrvaška, pokopan v Ljubljani). Oče Rudolf Cerkovnik, gradbeni inženir, mati Marja Cerkovnik, r. Blagotinšek, novinarka, urednica, publicistka, mladinska pisateljica. Sin Jure Cerkovnik, klasični kitarist.

Obiskoval je osnovno šolo Oskarja Kovačiča v Ljubljani (1967–75), Gimnazijo Poljane (1975–78) in v četrtem letniku 1978–79 športni oddelek Športne gimnazije Škofja Loka. Po letu študija prava (1979–80) se je 1980 prepisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani, vendar študija ni končal. 1992–95 je bil zaposlen na Smučarski zvezi Slovenije kot vodja slovenske moške reprezentance.

Smučati je začel pri desetih letih, v četrtem razredu osnovne šole se je prvič udeležil večje tekme za občinsko prvenstvo v Mojstrani pri Kranjski Gori, kjer je zasedel tretje mesto. Včlanil se je v Smučarski klub (SK) Akademik. Na tekmovanju Topolino, ki velja za neuradno pionirsko evropsko prvenstvo, je prvič nastopil 1974 v Monte Bondonu v Italiji. 1976 je prestopil v SK Olimpija, kjer je bil takrat trener Tomo Levovnik. Prvi večji športni uspeh je dosegel 1978, ko je postal državni prvak v slalomu. Po tej sezoni je postal član reprezentance B, ki jo je treniral Aleš Gartner. 1979 je bil tretji na državnem prvenstvu v slalomu. Aprila 1979 se je uvrstil v reprezentanco A, ki jo je vodil Filip Gartner. Istega leta je prvič nastopil na tekmi za svetovni pokal v Madonni di Campiglio in zasedel štiriindvajseto mesto. 1981 je na univerzijadi v Jaci (Španija) osvojil srebrno kolajno v slalomu in veleslalomu. Na svetovnem prvenstvu (SP) v alpskem smučanju 1982 v Schladmingu je bil v kombinaciji dvanajsti, v slalomu pa trinajsti. Po tej sezoni je z reprezentančnimi kolegi odšel k vojakom v Tolmin. Na tekmah za svetovni pokal se je nekajkrat uvrstil med prvo petnajsterico, prvič v Kitzbühlu 1983–84. Nastopil je na olimpijskih igrah (OI) 1984 v Sarajevu, kjer je v slalomu osvojil enajsto mesto. V ekipi je ostal do SP v Bormiu 1985.

Od januarja 1986 in prve tekme v Iron Mountainu (New Hampshire) je naslednjih šest sezon uspešno nastopal v profesionalni seriji tekem US Pro Toura v ZDA, večkrat zmagal in stal na zmagovalnih stopničkah. V sezoni 1986–87 je bil skupno četrti, 1987–88 drugi, 1988–89 šesti, 1989–90 sedmi in 1990–91 deseti. Med kariero je pisal članke za ameriško revijo Ski in časnik Delo ter bil član sveta poklicnih smučarjev. 1989 je v posebni izdaji Radarja izšla njegova publikacija Iskanje prave smučine.

Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je 1992–95 kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo uspešen na OI 1994. 1995 ni sprejel ponudbe Toneta Vogrinca, da ga zamenja kot direktor smučarskih reprezentanc. 1995–2002 je bil z Igorjem E. Bergantom televizijski komentator ob prenosih tekem svetovnega pokala.

1994 je prejel Bloudkovo nagrado skupaj s trenersko ekipo smučarske reprezentance, v kateri so bili še Pavel Grašič, Marko Jurjec, Jaro Kalan in Stojan Puhalj.