Cajnko, Vinko (1911–2007)

CAJNKO, Vinko, kolesar, športni delavec (r. 30. 1. 1911, Vodranci; u. 12. 6. 2007, Slovenj Gradec). Oče Franjo Cajnko, trgovec, posestnik, gostinec, župan, mati Liza Cajnko, r. Polman.

V osnovno šolo je sprva hodil na Kogu. 1921 se je z družino preselil v Slovenj Gradec, kjer je dokončal osnovno šolo in dvoletno meščansko šolo. 1926 je odšel v Ormož, kjer se je pri trgovcu Ivanu Veseliču izučil trgovske obrti (1926–29). Zaposlen je bil v rudniku Trbovlje pri nabavi jamskega lesa, pozneje pa kot komercialist pri lesnem podjetju Gorjana iz Ljubljane.

1921 se je skupaj z bratoma Cirilom in Janezom vključil v telovadno društvo Sokol v Slovenj Gradcu in od takrat večji del življenja posvetil športni dejavnosti. Med šolanjem v Ormožu se je 1926 vključil v tamkajšnji Sokol, v okviru katerega se je navduševal nad gimnastiko, odbojko, nogometom, atletiko in orodno telovadbo. 1928 se je vključil v kolesarsko društvo Drava – Ormož in sprva tekmoval z izposojenim kolesom, 1931 si je kupil prvo dirkalno kolo, s katerim je uspešno tekmoval. Maja 1932 je odšel na služenje vojaškega roka v kolesarski bataljon v Ljubljani, kjer je lahko treniral in tekmoval. Kot eden najuspešnejših je sodeloval na 529 km dolgi vojaški kolesarski dirki Krško–Novi Sad–Beograd. Po vojaški obveznosti se je jeseni 1933 vrnil k staršem v Slovenj Gradec, kjer je prevzel očetovo podjetje in nadaljeval delo pri Sokolu. Z njegovim posredovanjem so 1934 v Slovenj Gradcu ustanovili športni kolesarski klub Mislinja (SKK Mislinja), Cajnko pa je postal načelnik kolesarske sekcije. Kot član tedanje jugoslovanske državne reprezentance je na številnih kolesarskih dirkah med obema vojnama zmagoval ali dosegal vidne uspehe. Športno kariero je končal 1939.

Zaslužen je za razvoj in popularizacijo športa v Sloveniji, še posebej na Koroškem. Bil je pobudnik in organizator številnih športnih prireditev in delovnih akcij v Slovenj Gradcu ter širši okolici. Po drugi svetovni vojni je bil več desetletij organizator športnega in telesnokulturnega življenja v Mislinjski dolini (ustanovil je telovadna društva v Šmartnem, Mislinji in Doliču, sodeloval pri gradnji planinskih domov, športnih igrišč ipd.). Napisal je nekaj knjižic in uredil več zbornikov o športu na Koroškem. 1956–85 je bil predsednik športnega društva Partizan Slovenj Gradec. Zbiral in ohranil je več kot 1.500 fotografij ter obsežno dokumentacijo o športni dejavnosti v Mislinjski dolini. Bogato gradivo je podaril Koroškemu pokrajinskemu muzeju v Slovenj Gradcu, kjer so postavili zbirko o zgodovini športa in jo poimenovali po njem.

Prejel je okoli osemdeset priznanj, medalj in nagrad. Mdr. je prejel nagrado Občine Slovenj Gradec (1964), Bloudkovo plaketo (1965), red republike s srebrnim vencem (1967), zlato plaketo Avto-moto zveze Jugoslavije (1968), zlati znak in spominsko plaketo Zveze za telesno kulturo Jugoslavije (1971), Bloudkovo nagrado (1982), 1992 je postal častni občan Slovenj Gradca, 2001 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. 2008 je bil po njem poimenovan športni center v Slovenj Gradcu.