Čok, Vida (1931–2023)

ČOK, Vida, pravnica (r. 15. 6. 1931, Beograd, Srbija; u. 1. 11. 2023, Maribor). Oče Andrej Čok, visoki uradnik ministrstva za promet Kraljevine Jugoslavije, mati Jožica Čok, r. Grahor. Mož Milivoj Despot, pravnik, strokovnjak za področje varstva človekovih pravic, stric Ivo Grahor, pesnik, pisatelj, dramatik, očetov bratranec Ivan Marija Čok, odvetnik, politik.

Po prvi svetovni vojni sta se starša, primorska Slovenca, preselila v Beograd, kjer je Vida Čok 1937–41 obiskovala osnovno šolo in 1941–49 gimnazijo, končala je tudi srednjo glasbeno šolo Mokranjac (klavir), ki jo je obiskovala 1949–54. Na Pravni fakulteti v Beogradu je študirala 1949–53 in diplomirala 1953. Doktorirala je 1961 z disertacijo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije. Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka, od 1973 znanstvena svetnica.

Sodelovala je tudi z drugimi raziskovalnimi ustanovami in univerzami. 1983 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih pravnih fakultet v Beogradu, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu. 1992–2004 je predavala na Akademski alternativni obrazovni mreži (AAOM) v Beogradu. 1985–91 je bila članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN. Kot organizatorica, referentka, poročevalka in delegatka je sodelovala na mnogih srečanjih domačih in mednarodnih vladnih ter nevladnih organizacij, kongresih, seminarjih in kolokvijih: v New Yorku, Ottawi, Parizu, Antibesu, Juan les Pinsu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju, v Uppsali, Budimpešti, Varšavi, Bukarešti, Moskvi, Kijevu, Haagu, Ženevi, Rimu, Bagdadu, Bejrutu, Kairu, Teheranu, Damasku idr.

V osemdesetih letih 20. stoletja je bila občasna sodnica sodišča združenega dela Srbije. Bila je članica uredništev več znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj, po razpadu socialistične Jugoslavije tudi Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru.

Za svoje delo je prejela več priznanj, mdr. 1981 red dela z zlatim vencem in priznanje Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu, kjer je bila 2015 imenovana za častno članico, 1984 je prejela priznanje inštituta za države v razvoju v Zagrebu.