Cetinski, Andrej (1921–1997)

CETINSKI, Andrej (partizansko ime Lev), partizanski poveljnik, generalmajor, narodni heroj (r. 30. 11. 1921, Banja Loka; u. 25. 10. 1997, Ljubljana).

Otroštvo je preživel v Banji Loki in tam končal osnovno šolo. Že kot otrok je skupaj s starši hodil na dnino. Osemnajstleten je 1939 odšel na delo v Zagreb. Maja 1941 se je vrnil v domači kraj in sodeloval pri organiziranju osvobodilnega gibanja na Kočevskem. Marca 1942 se je priključil partizanom Kočevske čete in nato Kočevskega bataljona, v katerem je bil najboljši mitraljezec. Zaradi junaštva, ki ga je pokazal v bojih, je dobil partizansko ime Lev. Član KPS je postal oktobra 1942. Decembra 1942 je postal komandir čete v Cankarjevi brigadi, nato komandant bataljona in namestnik komandanta brigade. Izkazal se je zlasti v bojih v času velike italijanske (roške) ofenzive, v napadu na Metliko, Šentrupert, Žužemberk in Kočevje ter poleg drugih v bitki v Jelenovem žlebu marca 1943.

Marca 1944 je opravil višji oficirski tečaj Glavnega štaba NOV in POS. Od marca do oktobra 1944 je bil komandant Zidanškove brigade, ki ji je poveljeval tudi pri napadu na nemško oporišče v Zrečah (april 1944) in v Mislinji (maj 1944).

Vrhunec uspehov je Zidanškova brigada dosegla avgusta 1944 z osvoboditvijo Gornjega Grada. Zanjo je dobil pohvalo Vrhovnega štaba NOV in POJ ter Glavnega štaba NOV in POS. Od oktobra 1944 je bil poveljnik operativnega štaba za Šlandrovo in Zidanškovo brigado, tudi v času velike nemške ofenzive pozimi 1944/45. Sodeloval je v preboju iz nemškega obroča na Menini planini v noči na 16. marec 1945. Od marca 1945 je bil komandant Štajerske grupe odredov, maja 1945 pa je postal komandant Bračičeve brigade, s katero je sodeloval v zaključnih bojih na avstrijskem Koroškem. Brigadi je poveljeval tudi v neenakem boju (po nekaterih ocenah naj bi bilo razmerje med stranema v spopadu ena proti devet) z umikajočimi se nemškimi in kolaborantskimi enotami 11. maja 1945 pri Borovljah, v katerem je sodeloval tudi Koroški odred.

Po koncu druge svetovne vojne je ostal v JLA, 1953 diplomiral na Višji vojaški akademiji JLA v Beogradu (kjer je kasneje tudi predaval), dosegel čin generalmajorja ter bil mdr. poveljnik vojaškega okrožja Ljubljana in pomočnik poveljnika 9. armade (ljubljanskega armadnega območja). Deloval je tudi politično in bil član Sveta republike.

Red narodnega heroja je prejel 1953, odlikovan je bil tudi z redom partizanske zvezde, redom za hrabrost, redom zaslug za ljudstvo, redom bratstva in enotnosti, redom ljudske armade, partizanskim križem (Poljska) in partizansko spomenico 1941. V kočevskem parku narodnih herojev so mu postavili spomenik.