Cerkvenik Flajs, Vesna (1962–)

CERKVENIK FLAJS, Vesna (rojstno ime Vesna Cerkvenik), kemičarka (r. 13. 9. 1962, Ljubljana). Oče Marijan Cerkvenik, strojni tehnik, mati Marija Cerkvenik, r. Metelko, delavka v proizvodnji. Stari stric Angelo Cerkvenik, književnik.

Osnovno šolo je obiskovala v Cerknem (1969–77), gimnazijo Jurija Vege pa v Idriji (1977–81). Dodiplomski študij je opravila na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1981–87). Po diplomi se je kot strokovna sodelavka zaposlila na Inštitutu za higieno živil in bromatologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (VF UL), kjer se je v kemijskem laboratoriju in kasneje v laboratoriju Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pričela ukvarjati z določanjem ostankov (reziduov) v živilih živalskega izvora.

Magistrski študij je zaključila 1993 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani z nalogo Metodika določanja reziduov azaperona, azaperola in karazolola v klavnih prašičih. Doktorirala je 2000 z disertacijo Ostanki ivermektina v ovčji plazmi in mleku ter vpliv toplotne obdelave in mlečnokislinske fermentacije na njihovo vsebnost v mlečnih izdelkih na VF UL.

2002–07 je bila vodja laboratorija za rezidua na Enoti za živila živalskega izvora pri NVI in namestnica vodje te enote. 2007 je bila vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za ostanke veterinarskih zdravil in kontaminantov v živilih živalskega izvora.

Na VF UL je z različnih področij kromatografije in usvajanja analiznih metod opravila več strokovnih izpopolnjevanj doma in v tujini: izobraževalni center Perkin Elmer (Überlingen, Nemčija, 1987), Kemijski inštitut (Ljubljana, 1989, 1990), danska agencija za varnost hrane (Levnedsmiddelstyrelsen, Kopenhagen, 1990), izobraževalni center Hewlett Packard (Dunaj, 1990), deželni raziskovalni urad za zdravstvo južne Bavarske (Oberschleißheim, 1992), državni inštitut za kakovost kmetijskih in živilskih proizvodov (Rijks- en Kwaliteitsinstituut voor Land- en Tuinbouwproducten – RIKILT, Wageningen, Nizozemska, 1994), državni kemijski laboratorij (Laboratory of the Government Chemist – LGC, Teddington, Velika Britanija, 2001), Agilent (Ljubljana, 2002), Waters Education Centre (Manchester, Velika Britanija, 2004). Z inštitutom RIKILT je 1994–2002 vzpostavila sodelovanje na področju uvajanja in validacije analiznih metod.

2007–09 je bila inšpektorica pri Evropski komisiji, in sicer na direktoratu za hrano in veterino (Food and Veterinary Office – FVO, Grange, Irska). Med inšpekcijskimi obiski je evalvirala sistem nadzora ostankov veterinarskih zdravil in kontaminantov okolja v živilih živalskega izvora v državah Evropske unije (EU), kandidatkah za vstop v EU in državah izvoznicah živil v EU.

2009–14 je bila zaposlena v lastnem podjetju Reziduum, ki je opravljalo svetovanje na področju nadzora ostankov snovi v živilih. 2014 se je zaposlila v Laboratoriju za forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele VF UL ter prevzela njegovo vodenje. 2016 se je krajši čas izpopolnjevala na Univerzi v Yorku v Veliki Britaniji, naslednje leto pa na Univerzi v Pisi v Italiji. 2001 je bila izvoljena v naziv znanstvene sodelavke, 2006 višje znanstvene sodelavke, 2012 pa v naziv znanstvene svétnice. Od 2010 je ekspertinja pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA).

Njeno delo je vezano na veterinarsko medicino, kjer je najprej delovala na področju higiene in nadzora živil živalskega izvora, nato pa na področju forenzične toksikologije in ekotoksikologije. Za potrebe državnega veterinarsko-sanitarnega nadzora za zaščito zdravja potrošnikov in za aplikativne raziskave je razvijala ter uvajala analizne postopke za ugotavljanje ostankov (reziduov) veterinarskih zdravil v živilih živalskega izvora. Analizne metode so bile uvedene v skladu z mednarodnimi standardi, kar je bilo še posebej pomembno za izpolnjevanje pogojev za priključitev Slovenije k EU. S sodelavci je izvajala farmakokinetične študije sodobnih protiparazitarnih zdravil v ovčji krvni plazmi in mleku ter proučevala vpliv toplotne obdelave in mlečnokislinske fermentacije na njihovo vsebnost v mlečnih izdelkih. Izločanje, usodo in problematičnost teh veterinarskih zdravil v okolju je s sodelavci ovrednotila z raziskavami s področja ekotoksikologije.

Za prispevek k razvoju VF UL je 2006, ob 50-letnici pričetka študija veterinarske medicine v Sloveniji, prejela priznanje te fakultete.