Novi Slovenski biografski leksikon
BYHAN, Else (rojstno ime Else Krohn; Else Johanne Caroline Krohn, Krohn Else J. C., psevdonim: Dionysius Lotz), prevajalka (r. 3. 10. 1898, Hamburg, Nemčija; u. 13. 5. 1995, Bad Bevensen (Uelzen), Spodnja Saška). Mož Arthur W. Byhan, etnograf.
V Hamburgu je študirala etnologijo in doktorirala 1926 z disertacijo Die Eheschließung bei den Rumänen (Sklenitev zakona pri Romunih). Tako kot njen mož Arthur Byhan se je tudi sama ukvarjala z evrazijskimi študijami. Samostojno in v soavtorstvu z možem je objavila več del s tega področja. Z raziskovanjem kultur jugovzhodnega in južnega Balkana je spoznala tudi več jezikov s tega območja in se po moževi smrti začela ukvarjati s prevajanjem. Večinoma je prevajala iz slovenščine v nemščino, pa tudi iz hrvaščine v nemščino.
Kot prevajalka iz slovenščine v nemščino se je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja uveljavila predvsem s prevodi otroških in mladinskih del različnih slovenskih avtorjev ter slovenskih ljudskih pravljic, prevajala pa je tudi kratko prozo. Pri nekaterih objavah prevodov je tudi avtorica spremne besede. Izpostaviti velja opus prevedenih del Franceta Bevka: Peter Klepec (1958), Lenuh Poležuh (1961), Tonček (1962), Pastirci in Grivarjevi otroci (1964), Pestrna (1965), Razbojnik Saladin (1968). Izstopata tudi prevoda Martina Krpana z Vrha Frana Levstika (1960) in slikanice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon (1962), ki je bila večkrat ponatisnjena. 1967 je prevedla še Ukradeno svetilko Venceslava Winklerja in istega leta slovensko ljudsko pravljico Pastir (po zapisu Matije Valjavca in Ceneta Vipotnika). 1968 je izšel njen prevod igre Najlepša roža Kristine Brenk. Iz hrvaščine v nemščino je prevajala pravljice Ivane Brlić Mažuranić.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine