Bunta, Aleš (1974–)

BUNTA, Aleš, filozof (r. 16. 3. 1974, Ljubljana). Oče Stjepan Bunta, dermatovenerolog, mati Alenka Dernač Bunta, operna pevka.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1981 diplomiral iz filozofije in na isti fakulteti 2006 doktoriral z disertacijo Nietzschejev filozofski ateizem : Kant, Hegel in Nietzsche v luči vprašanja negativnega.

2002 se je zaposlil na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU (do 2009), 2010–11 je bil zaposlen kot asistent z doktoratom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 2011–15 kot znanstveni sodelavec na Kriminološkem inštitutu pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, od 2011 je ponovno zaposlen na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

Glavne mejnike njegovega filozofskega dela predstavljajo knjige Uničiti nič? (2007), Magnetizem neumnosti (2010) in A-cogito (2016).

V prvem obdobju se je v središču njegovih raziskav znašla problematika niča in negativnosti. Ukvarjal se je tudi s problematiko t. i. smrti Boga pri Heglu in Nietzscheju. Zatem je vodilno nit raziskav predstavljalo vprašanje neumnosti; vloge, ki je bila neumnosti dodeljena znotraj nekaterih pomembnih filozofskih in teoloških pasaž, problem težavnosti njene konceptualizacije, pa tudi fenomen njene neustavljive privlačnosti. Tretje obdobje njegovega raziskovalnega dela je osrediščeno okoli problematike cogita v širšem, tako historičnem kot tudi aktualno-filozofskem pomenu.