Novi Slovenski biografski leksikon

BRILLI, Anton, stavbenik (r. ?., Lugano, Švica; u. ok. 1850, ?).

V Ljubljano je prišel v drugem ali tretjem desetletju 19. stoletja kot uslužbenec sladkorne rafinerije Venier & Peroch, za katero je opravljal gradbena dela. Po požaru rafinerije 1834 se je želel osamosvojiti kot stavbni mojster, a je deželna gradbena direkcija njegovo prošnjo za opravljanje stavbarskega izpita zavrnila. Izpit za mestnega stavbnega mojstra je opravil 1837, z izdajo obrtnega dovoljenja pa je magistrat odlašal vse do 1839. Čeprav ni imel ustreznih dovoljenj, je od druge polovice tridesetih let 19. stoletja kot polir v Ljubljani in okolici prevzemal naročila ter opravljal različna gradbena dela, pretežno po načrtih drugih arhitektov. Najemal je tudi druge polirje, mdr. Antona Trea. Zaradi napak pri gradnji ljubljanske Kazine in Schreieve hiše je prišel na slab glas. Ljubljanski meščan je postal januarja 1845. Po 1848 se med ljubljanskimi stavbnimi mojstri ne omenja več, članek v Novicah 1856 ga omenja kot »prerano umrlega«.

Brillijevo delovanje v Ljubljani sodi v čas, ki zaradi državno predpisanega varčevanja ni bil naklonjen večji gradbeni dejavnosti, hkrati pa se je pojavila vrsta italijanskih, predvsem furlanskih zidarjev, ki so prevzemali vse več gradbenih del. Njegovi izvedeni objekti kažejo arhitekturno okrasje klasicizma in/ali romantičnega historizma, vendar je po virih težko ugotoviti, kolikšen je bil Brillijev delež pri končnem izgledu posamezne stavbe.

Dela

Ljubljana, Kazina, 1836−1837, po načrtih neznanega arhitekta (morda Benedikta Müllerja), gradil skupaj z Venceslavom Vadnalom in Matijem Dobravcem.
Ljubljana, Schreieva hiša (na Špitalski ulici), 1838, prezidava (neohranjeno).
Ljubljana, Seunigova hiša (v Gradišču), žitno skladišče, 1839 (neohranjeno), prizidava stopnišča in nekaterih prostorov, 1846 (neohranjeno).
Ljubljana, popravilo znamenja Svete Trojice na Ajdovščini (zdaj na Kongresnem trgu), 1843.
Smlednik, ž. c. sv. Urha, 1847−1849, gradnja po načrtu dunajskega arhitekta Karla Rösnerja.

Viri in literatura

ARS, SI AS 777, Graščinski arhiv Smlednik, fasc. 53.
ZAL, SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (Reg. I.), fasc. 291, 417, 422, 2019.
Povesti iz Ljubljane (Žegnanje znaminja sv. Trojice per špitalu), Kmetijske in rokodelske novice, 1, 1843, št. 16, 64.
Janez Dolinar: Ozir po domačii : smledniška okolica, Novice gospodarske, obertnijske in narodske, 14, 1856, št. 41, 162.
Imenik mestjanov deželnega glavnega mesta ljubljanskega (Od leta 1786 do leta 1867), Laibach, 1868.
Viktor Steska: Kupola ljubljanske stolnice, Kronika slovenskih mest, 6, 1939, št. 3, 160−161.
Vlado Valenčič: Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja, Kronika, 17, 1969, št. 2, 79, 82−83.
Ana Lavrič: Načrtovanje in zidava kupole ljubljanske stolnice, Varstvo spomenikov, 37, 1997, 34.
Franci Lazarini: Župnijska cerkev v Smledniku in njen arhitekt Karl Rösner, Acta historiae artis Slovenica, 13, 2008, 109.
Franci Lazarini: Oprema in poslikava župnijske cerkve svetega Urha v Smledniku, Kronika, 58, 2010, št. 2, 419.
Igor Sapač: Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, Igor Sapač, Franci Lazarini: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2015, 478, 615.
Lazarini, Franci: Brilli, Anton (?–okoli 1850). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020800/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine