Bleiweis, Saša (1913–1991)

BLEIWEIS, Saša, gozdar (r. 23. 12. 1913, Ljubljana; u. 15. 1. 1991, Ljubljana). Oče Janko Bleiweis, visoki mestni uradnik, mati Julija Bleiweis, r. Vončina. Praded Janez Bleiweis, zdravnik, živinozdravnik, politik, časnikar, urednik, publicist, ded Karel Bleiweis, zdravnik, politik, kulturnik, stric Demeter Bleiweis, gradbenik, hidrotehnik, brat Janko Bleiweis, gradbenik, hidrotehnik.

Osnovno šolo in realko je obiskoval v Ljubljani in 1934 končal državno realno gimnazijo. Včlanil se je k skavtom, pri katerih je opravljal odgovorne naloge, bil je tudi odbornik Podružnice Ferijalne zveze. 1935 se je vpisal na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zemunu (Srbija), kjer je diplomiral 1949. 1946 je kot absolvent gozdarstva in začasni upravitelj državnega veleposestva Bistra predsedoval Komisiji za upravo narodne imovine pri predsedstvu narodne vlade Slovenije. Bleiweis je v nemirnih povojnih časih stalnih reorganizacij in dekretov 1949–60 zamenjal deset službenih mest. Delal je na gozdnih upravah po Sloveniji, na ministrstvu za gozdarstvo in kot upravitelj na fakultetnem posestvu Silva v Kamniški Bistrici. Februarja 1961 se je stalno zaposlil na gozdarskem oddelku Agronomsko-gozdarsko-veterinarske fakultete (danes Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), kjer se je ukvarjal z varstvom gozdov in gozdno entomologijo, uredil strokovno knjižnico ter skrbel za popis, inventariziranje, urejanje in dopolnjevanje entomološke zbirke. Od 1962 je predaval predmete Varstvo gozdov, Gozdna entomologija ter Uporabna zoologija in zooekologija. 1962 je bil na štirimesečnem izpopolnjevanju na zavodu za entomologijo visoke šole za kulturo tal na Dunaju. Od 1963 do upokojitve 1983 je bil vodja katedre za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali; istočasno je vodil tudi raziskovalni oddelek za to področje na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani.

Ukvarjal se je predvsem z varstvom gozdov in gozdno entomologijo ter razvijal gozdu prijazno varstvo gozdov, ki ga je s seminarji uvajal v gozdarsko prakso. Od 1962 je bil republiški preglednik zdravstvenega stanja gozdnih drevesnic in sadilnega materiala.

S poljudnimi objavami v dnevnem časopisju, na radiu ter v publikacijah Kmečki glas in Lovec je javnost seznanjal z informacijami o pomenu varstva gozdov in vzdrževanja ravnovesja v njih.

Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije mu je podelila naziv častnega člana, Biotehniška fakulteta pa mu je ob svoji tridesetletnici (1979) podelila priznanje za delo.