Bálint Čeh, Júlia (1969–)

BÁLINT ČEH, Júlia, prevajalka, tolmačka, literarna zgodovinarka, jezikoslovka (r. 11. 4. 1969, Sopron, Madžarska). Oče József Bálint, tekstilni tehnik, mati Józsefné Bálint, r. Magdolna Császár, patronažna sestra.

Odraščala je v madžarsko govoreči družini z očetom Madžarom in materjo porabsko Slovenko. Maturirala je 1987 na Gimnaziji István Szécsenyi v Sopronu. Po končani gimnaziji je 1988 zaključila enoletni tečaj za slovenski jezik na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani. 1988–95 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študirala slovenski jezik s književnostjo in angleški jezik s književnostjo. 1996 je vpisala magistrski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga zaključila 1999 z nalogo Motiv kralja Matjaža v slovenski in madžarski književnosti. 2013–14 je opravila dopolnilno izobraževanje v okviru Usposabljanja na področju kulturnega managementa in založništva, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani.

1995–96 je bila v Szombathelyu na Madžarskem zaposlena pri založbi Kincs kot urednica. 1996 se je vrnila v Ljubljano (magistrski študij) in se zaposlila kot profesorica za angleški jezik na Srednji trgovski šoli (1999–2000). Od 2000 se kot samostojna podjetnica ukvarja s prevajanjem, tolmačenjem in lektoriranjem. 2002–05 je bila prevajalka na Veleposlaništvu Republike Madžarske. 2009–16 je bila lektorica na Oddelku za prevodoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Kot tolmačka sodeluje z različnimi slovenskimi ministrstvi, Uradom predsednika RS in državnim protokolom.

Pretežni del njenega kulturno-znanstvenega dela se osredinja na slovensko-madžarske medjezikovne, medkulturne in književne stike. Posebno pozornost je namenila raziskovanju mita o kralju Matjažu, veliko zanimanja posveča tudi predstavitvi madžarskih književnikov v slovenskem kulturnem prostoru in prevajanju njihovih del v slovenski jezik. Na dodiplomskem študiju jo je zanimalo jezikoslovno vprašanje homonimije, in to na osnovi primerjave med stanjem v slovenščini in madžarščini; s tega področja je 1997 objavila monografijo Slovar slovenskih homonimov na podlagi gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V ospredju njenega kasnejšega raziskovanja je simultano in konsekutivno tolmačenje ter prevajanje iz madžarščine in v madžarščino, vzporedno pa še poučuje tolmačenje in prevajanje na visokošolski ravni ter opravlja raziskave na področju slovenskega in madžarskega jezikoslovja, književnosti in slovaropisja.