Novi Slovenski biografski leksikon
BUTTLAR-MOSCON, Alfred von (Maria Alfred Freiherr von Buttlar-Moscon, do 1909 baron Alfred von Buttlar Brandenfels imenovan Treusch; podpisi pod deli: Buttlar-Moscon, A. Frh. v.; Buttlar-Moscon, A. von; Buttlar-Moscon, A.), prevajalec, publicist, pesnik, pisatelj (r. 8. 12. 1898, Schloss Zigguln (grad Sekula), Kreuzbergl, Klagenfurt (Kalvarija, Celovec), Avstrija; u. 24. 9. 1972, Dunaj, Avstrija). Oče baron Richard Wilhelm Karl von Buttlar zu Brandenfels, imenovan Treusch, komornik, podmaršal in adjutant cesarja Franca Jožefa I., mati baronesa Maria Anneta von Moscon. Žena Ima (Irmingard) von Buttlar-Moscon (r. Gatzemeier), prevajalka, pisateljica.
Mati je umrla pri porodu, oče pa se je 1902 poročil z baroneso Gabrielle Freiin von Gagern.
V otroštvu se je izobraževal v zasebni šoli, po maturi pa je na graški univerzi študiral pravo in umetnostno zgodovino ter v času študija že pisal pesmi. Po koncu prve svetovne vojne se je začel ukvarjati z materino zapuščino; po njenem očetu, svojem dedu Juliusu Franzu Alfredu Mosconu, uglednem poslancu v štajerskem deželnem in avstrijskem državnem zboru, naprednem posestniku, gospodarstveniku in županu Pišec, je nasledil posestvo in grad Pišece, s katerim pa ni gospodaril tako uspešno kot ded. Bil je zadnji lastnik gradu Pišece iz rodu Mosconovih, ki so imeli to dedno posestvo v lasti že od konca 16. stoletja. Velja za poslednjega potomca plemiške rodbine Mosconovih sploh.
Po drugi svetovni vojni je deloval na Dunaju kot svobodni pisatelj, pesnik in prevajalec. Prevajal je iz francoščine, srbščine, hrvaščine in tudi slovenščine. Prevedel je nekaj pesmi Otona Župančiča, kot npr.Die gaukelnden Schmetterlinge entschweben (Metuljčki slovo že jemljejo) in Ein Kindergebet (Otroci molijo) – slednja je objavljena 1960 v antologiji poezije 20. stoletja Panorama moderner Lyrik. Eno njegovih pomembnejših del je antologija Jugoslawien erzählt : sechzehn Erzählungen,ki je izšla 1964. V njej je objavil prevode kratke proze šestnajstih južnoslovanskih avtorjev, poleg besedil Viktorja Carja Emina, Milana Begovića, Vladimirja Nazorja, Slavka Kolarja, Iva Andrića, Miroslava Krleže, Hasana Kikića, Ranka Marinkovića, Branka Ćopića, Mirka Božića, Antonija Isakovića in Miodraga Bulatovića tudi štiri dela slovenskih avtorjev: Im Elend (Beda Franceta Bevka), Hobel und Puppenbrett (iz dela Matevž Visočnik Antona Ingoliča), Glück kommt zugeflogen (Sreča Cirila Kosmača) in Das erste Handgemenge (Prvi spopad Prežihovega Voranca). Antologiji je dodal tudi spremno besedo.
Za svoje literarno snovanje v nemškem jeziku je 1961 prejel nagrado Nikolausa Lenaua.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine