Novi Slovenski biografski leksikon
BUDJA, Mihael (Miha Budja), arheolog (r. 16. 12. 1951, Brežice). Oče Vekoslav Budja, postajenačelnik na železnici, mati Mihaela Budja, r. Švigelj.
Maturiral je na gimnaziji v Škofji Loki 1970, diplomiral pa 1976 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL). 1983 je bil na tamkajšnjem Oddelku za arheologijo izvoljen v asistenta za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih dob (neolitik in eneolitik). 1993 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Zadru (Univerza v Splitu) na temo Neolitik in eneolitik Bele Krajine – arheološka konceptualizacija kulture, prostora in časa. 1994 je postal docent, 2000 izredni in 2006 redni profesor na Oddelku za arheologijo, kjer vodi program študija arheologije neolitika in eneolitika.
2000–06 je bil predstojnik Oddelka za arheologijo in član senata FF UL.
Kot raziskovalec se ukvarja s proučevanjem kulturnih, socialnih, populacijskih, gospodarskih in okoljskih vidikov evrazijskega neolitika in eneolitika. Od 1994 vodi mednarodne raziskovalne sestanke Neolihic Seminar (Neolitski seminar), ki jih prireja Oddelek za arheologijo.
1994–97 je urejal, sprva skupaj s Tatjano Bregant, revijo Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji, ki se je 1998 preimenovala v revijo Documenta Praehistorica; urednik je bil do 2016. Je tudi član uredniških odborov revij The Holocene (Swansea), Antaeus (Budimpešta) in Samarskij naučnyj vestnik (Samara) ter član strokovne skupine pri European Science Foundation (Strasbourg).
V času študija je sodeloval v projektu Sinteza antične materialne kulture v Sloveniji, ki je bil nagrajen s skupinsko Prešernovo nagrado. 1999 je za raziskovalno delo prejel priznanje FF UL. 2009 je za izjemne dosežke na področju arheologije prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine