Bučić, Vesna (1926–)

BUČIĆ, Vesna, umetnostna zgodovinarka (r. 2. 12. 1926, Zagreb, Hrvaška). Oče Visko Bučić, uradnik, mati Jelka Bučić, r. Darlić.

1938–45 je v Zagrebu obiskovala realno gimnazijo. Po poroki se je preselila v Ljubljano in od 1952 na Filozofski fakulteti študirala umetnostno zgodovino; 1957 je diplomirala, 1993 pa doktorirala z disertacijo Starejša stanovanjska kultura na Slovenskem.

Od 1958 je bila zaposlena v Narodnem muzeju kot kustodinja za historično pohištvo, ure in svetila; 1972 je bila imenovana za višjo kustodinjo in 1974 za muzejsko svetovalko. 1986–89 je vodila Kulturnozgodovinski oddelek Narodnega muzeja. Od 1958 je delovala v Društvu muzealcev Slovenije, 1970–80 kot predsednica. 1981–89 je bila glavna in odgovorna urednica revije Argo. V okviru Društva muzealcev je organizirala več simpozijev in ob 150. obletnici muzejstva na Slovenskem 1971 v Ljubljani 7. kongres Zveze muzejskih društev Jugoslavije. Pripravila je dve izdaji štirijezičnih vodnikov po slovenskih muzejih in dvoje skript za restavriranje muzejskih predmetov. 1967–71 je bila članica Likovnega odbora Komisije za kulturne stike s tujino v Beogradu. Od 1975 je članica ICOM (International Council of Museums), od 1983 je bila članica Izvršnega odbora Jugoslovanskega nacionalnega komiteja ICOM in članica Mednarodnega komiteja za uporabno umetnost (ICOM ICAA, zdaj ICDAD). Po upokojitvi 1993 je bila imenovana za sodno izvedenko za uporabno umetnost.

Na podlagi izvrstnega poznavanja (in temeljitega fotodokumentiranja) umetnoobrtnega fonda vseh slovenskih, pa tudi hrvaških muzejev in mnogih zasebnih zbirk je kot kustodinja pripravila več samostojnih razstav. Prvi samostojni občasni razstavi z razstavnim katalogom na temo svetil 1969 sta sledili razstavi o zgodovini stolov (1973) in skrinj (1984). Še posebej se je posvetila uram. Izhajajoč iz zbirke ur v Narodnem muzeju je postavila tri razstave Ure skozi stoletja (1961 in 1990, z gostovanjem v Muzeju primenjene umetnosti v Beogradu 1964). 1959 je sodelovala pri stalni postavitvi historičnih interierjev na blejskem gradu. V naslednjih desetletjih je sodelovala pri številnih drugih razstavah Narodnega muzeja, ki so gostovale še v Mariboru, Gorici, Zagrebu in Beogradu, pa tudi pri tujih razstavah, ki so gostovale v Ljubljani. Ob temeljnih člankih o urarstvu v Sloveniji in o stanovanjski opremi, o portretnih miniaturah, posameznih mojstrovinah, umetnikih, obrtnikih, naročnikih in zbiralcih v strokovni periodiki je napisala tudi številne poljudne predstavitve zgodovine stanovanjske kulture, ur in pohištva ter muzejskih razstav. Po upokojitvi sodeluje v delovni skupini, ki pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU pripravlja umetnostnozgodovinski terminološki besednjak. Je pobudnica objave raziskav nekdanje opreme slovenskih gradov (Brdo, Strmol, Snežnik, Sevnica, Tuštanj), od 1997 v publikaciji Hrvatska Zora objavlja tudi članke o zgodovini otoka Visa, od koder izvira njena družina.

Prejela je Valvasorjevo nagrado (1985), plaketo Zveze muzejskih delavcev Jugoslavije (1989), Zupančičevo nagrado (1990); 1996 je postala častna članica Slovenskega muzejskega društva.