Bučar, Bojko (1951–)

BUČAR, Bojko, politolog, pravnik, strokovnjak za mednarodne odnose (r. 30. 11. 1951, Washington, ZDA). Oče Miloš Bučar, državni funkcionar, diplomat, direktor turističnega podjetja Kompas, mati Erika Bučar, r. Pavlič, lektorica nemščine in angleščine.

Osnovno šolo je obiskoval v Ankari (Turčija), Beogradu in Ljubljani, maturiral na gimnaziji Poljane ter se 1969 vpisal na takratno Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo (kasneje Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo – FSPN, zdaj Fakulteta za družbene vede – FDV), kjer je 1975 diplomiral iz političnih ved (s temo politične teorije Rose Luxemburg). Zatem je študiral v ZDA na Inštitutu za primerjalno pravo newyorške univerze in tam 1976 magistriral s tezo Pravica do zasebnosti. Absolviral je poletna tečaja na haaški akademiji za mednarodno pravo (1979) in v Solunu (Grčija, 1981), 1983 se je izpopolnjeval na Inštitutu za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Dunaju, 1984 na Humboldtovi univerzi v Berlinu, 1987 v Svetu Evrope v Strasbourgu in 1990 na inštitutu Gustav Stresemann v Bonnu. Na FSPN v Ljubljani je 1986 magistriral še iz politologije (s temo Mesto in vloga SRS v mednarodnih odnosih), 1989 pa doktoriral iz mednarodnih odnosov z disertacijo Mednarodni regionalizem – mednarodno večstransko sodelovanje evropskih regij. 1977 je postal zunanji sodelavec Centra za proučevanje sodelovanja z državami v razvoju v Ljubljani in se 1978 zaposlil na FSPN. Po opravljeni praksi pri komisiji za mednarodne odnose skupščine SRS je bil 1979 izvoljen za asistenta pri predmetih na smeri Mednarodni odnosi. 1990 je bil izvoljen za docenta, 1995 za izrednega in 2000 za rednega profesorja za mednarodne odnose. Po 1983 je vodil seminar za mednarodne odnose na FSPN (od 1989 kot predstojnik), od ustanovitve 1991 do 2003 je bil predstojnik katedre za mednarodne odnose, 2000–03 obenem tudi predstojnik Oddelka za politologijo na FDV. V času vodstva seminarja oz. katedre je bistveno prispeval k reformi študija mednarodnih odnosov. Bil je prodekan (1993–95, 2007–11) in dekan FDV (2011–15).

Poleg uredništva v domačih in tujih strokovnih revijah je bil ustanovitelj ter 1994–97 tudi glavni in odgovorni urednik prve slovenske (dvojezične) revije o mednarodnih odnosih Journal of international relations/Revija za mednarodne odnose. 2004–09 je bil Nacionalni direktor European Master’s Programme in Human Rights and Democratisation (E. MA). Na drugi globalni konferenci mednarodnih študijev 2008 v Ljubljani je postal izvršni sekretar mednarodnega združenja World International Studies Committee (WISC), 2014 pa pomočnik izvršnega sekretarja. Bil je član strateškega sveta za varnostna vprašanja predsednika RS Janeza Drnovška (od 2002), od 2005 tudi glavni zunanjepolitični svetovalec stranke LDS in član strateškega sveta za zunanjo politiko pri zunanjem ministrstvu RS. Aktivno je deloval v Društvu za Združene narode za Slovenijo (mdr. podpredsednik in dolgoletni predsednik društva).

Raziskuje mednarodne odnose in procese, posebej krizne razmere, zunanjo politiko majhnih držav, politiko mednarodnega in vojnega prava, evropsko varstvo človekovih pravic, mednarodni (evropski) regionalizem.