Briški, Andrej (1930–)

BRIŠKI, Andrej, geograf, regionalni planer (r. 10. 3. 1930, Ljubljana, Šentvid). Oče Alojzij Briški, bančni uradnik, pozneje bančni ravnatelj, mati Ivana Briški, r. Belec.

Mladostna leta je preživel v Šentvidu nad Ljubljano. Skupaj s staršema in še tremi sorojenci je bil na začetku julija 1941 izgnan v Srbijo. Nekaj mesecev pozneje so se vrnili v Ljubljano, kjer so kot begunci preživeli drugo svetovno vojno in se po končani vojni vrnili na svoj dom v Šentvidu. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo in 1949 maturiral. 1949–53 je na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani študiral geografijo in 1954 diplomiral.

Prvič se je zaposlil na Gimnaziji v Stični (1953–54), nato je delal kot analitik v Projektivnem ateljeju – Zavodu za urbanizem v Ljubljani (1955–56). 1956–93 je bil zaposlen na Zavodu za gospodarsko planiranje, ki se je pozneje preimenoval v Zavod SRS za družbeno planiranje ter zatem v Urad za makroekonomske analize in razvoj. Tam je najprej do 1964 deloval kot analitik, nato do 1976 kot samostojni svetovalec. Pozneje je bil štiri leta svetovalec direktorja, štiri leta pomočnik direktorja in osem let republiški svetovalec. 1991–92 je bil namestnik republiškega sekretarja (ministra) za razvoj.

1961–62 se je na področju regionalnega planiranja pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter s štipendijo Evropske agencije za produktivnost izpopolnjeval v Franciji.

Njegovo delo na področju prostorskega planiranja se je začelo z analizami gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije. V članku Problem gospodarske razvitosti slovenskih občin (1961) je opozoril na nujnost upoštevanja regionalnega vidika pri načrtovanju in na dejstvo, da so manj razvita območja možna tudi v razvitih skupnostih. Sodeloval je pri pripravi zakonov o prostorskem načrtovanju (1967, 1980, 1984) in pri urbanistični zasnovi Nove Gorice (1957). Z njegovim prizadevanjem so bile prostorske sestavine vključene v sistem družbenega planiranja (1980) ter v srednjeročni družbeni plan in dolgoročni plan Slovenije (1984).

Na področju regionalnega planiranja je pobudnik prvega zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji (1971) in sodelavec pri pripravi petih zakonov o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja. Veliko pozornosti je namenjal policentričnemu razvoju in medobčinskemu sodelovanju. Njegova regionalizacija Slovenije za potrebe gospodarskega in prostorskega planiranja se je v nekoliko predelani obliki ohranila do danes.

Zavzemal se je za bolj racionalen sistem pospeševanja razvoja gospodarsko manj razvitih regij nekdanje Jugoslavije.

Sodeloval je na geografskih kongresih v Portorožu (1957), Rogaški Slatini (1973) in Zgornjem Posočju (1975) ter na vsakoletnih srečanjih Zveze ekonomistov Slovenije. 1964 se je udeležil mednarodnega seminarja OECD o regionalnem razvoju v izraelskem obmorskem mestu Herzliya pri Tel Avivu. 1986 je na Bledu organiziral in vodil 7. srečanje sodelavcev zveznega, republiških in pokrajinskih zavodov za družbeno planiranje.

1957–58 je bil predsednik odbora ljubljanske podružnice Geografskega društva Slovenije. Štiri leta je bil delegat Skupščine mesta Ljubljana in predsednik njenega odbora za družbeno-ekonomske odnose in razvoj. Po ustanovitvi četrtnih skupnosti je bil trikrat zapored izvoljen za svetnika Četrtne skupnosti Ljubljana Šiška. Bil je član KPS in KPJ ter predsednik sindikata na Zavodu za družbeno planiranje v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije je bil član sveta stranke Slovenski krščanski demokrati, po njeni združitvi s Slovensko ljudsko stranko pa član prvega sveta stranke Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka.

Prejel je več odlikovanj in priznanj: 1965 je bil nagrajen z redom dela s srebrnim vencem, 1977 z redom republike z bronastim vencem, 1986 z redom dela z zlatim vencem, 1977 je prejel diplomo Republiškega komiteja za družbeno planiranje in Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje, 1978 zahvalnico Sklada federacije za kreditiranje bržeg razvoja privredno nedovoljno razvijenih republika i autonomnih pokrajina, 1983 priznanje Zveznega družbenega sveta za družbenoekonomske odnose ter Zveznega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, 1985 priznanje Skupščine občine Lenart v Slovenskih goricah, 1986 priznanje Zveze sindikatov Slovenije, 1989 priznanje TOZD Metka iz Kozjega in 2000 zlato plaketo Zveze geografskih društev Slovenije.