Breznik, Dušan (1920–2002)

BREZNIK, Dušan, demograf (r. 25. 6. 1920, Kog; u. 20. 9. 2002, Beograd, Srbija). Oče Josip Breznik, davčni uradnik, mati Amalija Breznik, r. Skuhala, vinogradnica.

Po končani osnovni šoli na domačem Kogu se je vpisal na ptujsko gimnazijo. 1938 se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto. Septembra 1941 so ga aretirale nemške okupacijske oblasti, do 1942 je bil v zaporu, potem pa je bil poslan na prisilno delo v avstrijski Gradec. Marca 1945 se je vrnil v Slovenijo in do jeseni delal v okrajnem odboru OF. 1946 je diplomiral, 1947 pa je bil promoviran za doktorja pravnih znanosti. Po končanem študiju je bil za krajši čas zaposlen na različnih delovnih mestih, od pripravnika na okrajnem sodišču v Ljubljani do sekretarja trgovinske agencije SFRJ. Za njegovo nadaljnjo poklicno pot je bila prelomna zaposlitev na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu januarja 1953. Razporejen je bil v oddelek demografske statistike in bil takoj vključen v priprave za popis prebivalstva. Kmalu po koncu popisa je postal predstojnik Oddelka življenjske statistike, po popisu 1961 pa predstojnik Oddelka za demografske analize.

1962 je bil v Beogradu v okviru Instituta društvenih nauka (Inštitut družboslovnih znanosti) ustanovljen Centar za demografska istraživanja (Center za demografske raziskave), ki je med svoje sodelavce vključil vse takratne strokovnjake za demografsko statistiko in prebivalstvo. Breznik se je takoj vključil kot zunanji sodelavec, 1963 pa je postal njegov upravnik, kar je ostal vse do upokojitve 1985. Znanstveno delo je kmalu povezal s pedagoškim na beograjski univerzi, 1967 je bil na naravoslovno-matematični in ekonomski fakulteti izvoljen za izrednega profesorja, na obeh je kmalu napredoval v rednega profesorja. Predaval je tudi na več fakultetah univerz v Ljubljani, Skopju, Titogradu in Prištini.

Na Zveznem zavodu za statistiko je pri zaključnih pripravah popisa 1953 najprej sodeloval pri pripravi metodologije in navodil za popis, nato pa pri organizaciji obdelave podatkov, ki je prvič potekala na IBM-ovih računalnikih. V obdobju delovanja v tej ustanovi je objavil številne članke v različnih srbskih in jugoslovanskih revijah, kot so Statistička revija, Statističar, Socijalna politika in Jugoslovenski pregled, v katerih sta prevladovali tematiki rodnosti in umrljivosti prebivalstva. Rodnost je temeljito obdelal v monografiji (1972). V dvaindvajsetih letih vodenja Centra za demografske raziskave (Center) je tej ustanovi začrtal ključne usmeritve in jo uveljavil tako v takratni Jugoslaviji kot širše v Evropi in svetu. Bil je odličen organizator skupinskega dela, v času njegovega vodenja je Center za različne naročnike izvedel številne aplikativne raziskave. Večina teh študij je bilo objavljenih v tiskani obliki, prav tako je omogočil objavo doktorskih disertacij svojim doktorandom. Na področju Jugoslavije je vodil več mednarodnih projektov, aktivno je sodeloval na mnogih mednarodnih konferencah, Center je gostil številne tuje znanstvenike. 1963 je Center začel izdajati revijo Stanovništvo, Breznik je bil najprej član njenega uredniškega odbora, 1966–85 pa glavni urednik. V tej reviji je objavil približno četrtino vseh svojih del; že v prvi številki je objavil obsežno razpravo o projekcijah prebivalstva Jugoslavije do 1981. 1972 je izšla knjiga Demografski metodi i modeli (Demografske metode in modeli), ki je nastala na podlagi predavanj na beograjski univerzi. V njej je poudarek na demografskih metodah, prikazani so tudi razvoj prebivalstva v Jugoslaviji in temeljne značilnosti svetovnega prebivalstva. Delo je v bistveno razširjeni obliki in z novim naslovom Demografija : analiza, metodi i modeli doživelo še več izdaj in je bilo temeljni učbenik oz. priročnik s tega področja v Jugoslaviji. V svetovnem letu prebivalstva 1974 in ob svetovni konferenci o prebivalstvu v Bukarešti istega leta je Breznik koordiniral izdajo monografije o razvoju prebivalstva Jugoslavije v povojnem obdobju, v kateri je avtor več poglavij.

Aktivno je sodeloval pri prebivalstveni politiki, v okviru katere je poudarjal predvsem pomen izobraževanja. Mdr. je bil predsednik Zveze statističnih društev Jugoslavije in ustanovni član Društva demografov Jugoslavije, sekretar Medakademijskega demografskega odbora, ki je deloval v okviru Sveta akademij znanosti in umetnosti Jugoslavije, član Mednarodne zveze za znanstveno preučevanje prebivalstva in predstavnik Jugoslavije v komisiji Združenih narodov za prebivalstvo. Sodeloval je v različnih projektih Mednarodne zveze za načrtovanje družine.

1965 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, 1981 pa z redom dela z rdečo zastavo.