Breščak, Danilo (1947–)

BREŠČAK, Danilo, arheolog (r. 16. 9. 1947, Novo mesto). Oče Milan Breščak, električar, mati Vida Breščak, r. Nahtigal.

Na klasični gimnaziji v Novem mestu je maturiral 1966. Po maturi se je vpisal na Oddelek za geologijo Fakultete za montanistiko, 1968 pa na Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je 1974 diplomiral s temo Antično bronasto posodje v Sloveniji. 1995 je končal dopolnilno izobraževanje na Gea Collegeu v Ljubljani, program Podjetništvo in management v kulturi.

1975 se je zaposlil kot kustos za rimsko provincialno arheologijo v Dolenjskem muzeju. Od 1980 je deloval kot konservator v Enoti za varstvo naravne in kulturne dediščine Zavoda za družbeno planiranje v Novem mestu, ki se je 1983 preimenoval v Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta se je 1999 razdelil na dva zavoda, za varstvo narave in za varstvo kulturne dediščine. Iz slednjega je 2002 nastala Območna enota Novo mesto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 1991–2002 je bil direktor Zavoda, 2002–12 vodja Območne enote, 2013 pa se je upokojil.

Področje njegovega dela je zaznamovala zaposlitev (najprej je bil kustos v Dolenjskem muzeju, potem konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine), tako da je poleg antičnega kovinskega posodja raziskoval arheološka najdišča iz železne in rimske dobe, pozne antike in zgodnjega srednjega veka, in sicer tako grobišča kot naselbine. 1975 je popisal arheološko razstavo, postavljeno v galeriji Dolenjskega muzeja, kar je omogočilo vrnitev večine predmetov, ukradenih med ropom julija 1975. Prizadeval si je za ustrezno zaščito rimskodobnega mitreja pri Rožancu blizu Črnomlja in za primerno predstavitev rimskih nagrobnikov, vzidanih v cerkev sv. Petra pri Jezeru blizu Trebnjega.

Redno je sodeloval z Dolenjskim muzejem v Novem mestu ter z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in Narodnim muzejem Slovenije v Ljubljani. S predstavitvami je sodeloval na strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Ob stoletnici arheoloških raziskav v Novem mestu je uredil zbornik Arheološka najdišča Dolenjske (Novo mesto, 1990). Veliko je naredil za približanje arheologije javnosti. Vrsto poljudnih člankov je objavil v časniku Dolenjski list, Dolenjskem zborniku in v reviji Rast. Predaval je na osnovnih in srednjih šolah, na novomeški gimnaziji pa je organiziral arheološki klub.

Kot študent in potem kot kustos Dolenjskega muzeja je sodeloval pri izkopavanjih keltsko-rimskega grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu, ki jih je vodil Tone Knez (1973–77). Sam je vodil številna izkopavanja, med drugim v Zloganju blizu Škocjana (rimsko grobišče in podeželska vila, 1978, 1982–83), na Šumenju pri Podturnu (gradišče iz bronaste in železne dobe, poznoantična utrdba, 1979), na Medvedjeku pri Velikem Gabru (halštatska gomila, rimski grobovi, 1980–81), v Verdunu blizu Stopič (keltsko-rimsko grobišče z 254 žganimi grobovi, 1983–91), na Gradcu nad Mihovim (poznobronastodobna naselbina in poznoantična pokopališka cerkev z grobovi, 1987–89), v Ribnici blizu Brežic (rimska carinska postaja in grobišče, 2001–04) in na Camberku nad Cerovim Logom (zgodnjesrednjeveško grobišče, 2001, 2004).

Pripravil je tudi nekaj arheoloških razstav: Antične bronaste posode v Sloveniji (Ljubljana, 1982; Sevnica, Pulj, 1983), Verdun pri Stopičah : arheološke raziskave antičnega grobišča 1983–1988 (Novo mesto, 1989), Verdun pri Stopičah : antično grobišče (Novo mesto, 2002–03) in Oživljene kulture : arheološka odkritja na Gorjancih/Žumberku od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka (Ljubljana, 2002; soavtorji Zoran Gregl, Borut Križ, Želimir Škoberne).

Ob koncu študija je prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za 1974, za raziskovalno delo pa nagrado občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za 1982 in diplomo za raziskovalno delo Skupščine občine Novo mesto za 1994.