Brenk, Klas Matija (1943–)

BRENK, Klas Matija, psiholog (r. 23. 8. 1943, Ljubljana). Oče France Brenk, filmski kritik, publicist, književnik, mati Kristina Brenk, r. Vrhovec, urednica, pisateljica, pesnica, prevajalka. Brat Lan Andrej Brenk, komparativist, sociolog, urednik.

Maturiral je 1962 na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Psihologijo je študiral 1964–69 na Filozofski fakulteti (FF) Univerze v Ljubljani (UL). 1970 se je zaposlil na FF UL, sprva kot asistent za psihologijo dela. 1975 je magistriral na isti fakulteti z delom Detektiranje redkih signalov ob variiranju intenzitete različnih modalitet. Istega leta je ustanovil psihofizikalni laboratorij na Oddelku za psihologijo FF UL. 1979 je doktoriral s področja psihofizike z disertacijo Komparativna veljavnost glavnih psihofizičnih metod. 1980 je postal docent, 1990 izredni profesor in 1996 redni profesor za psihološko metodologijo na Oddelku za psihologijo FF UL. 1996–2000 je bil predstojnik tega oddelka. Na FF UL je do upokojitve na do- in podiplomskem študiju psihologije predaval predmete iz statistike, psihometrije, psihološke metodologije ter računalništva in informatike. Predaval je tudi na Fakulteti za elektrotehniko UL (1980–87), Fakulteti za telesno kulturo UL, Meduniverzitetnem centru v Luganu (1993–2000), več let tudi na Inštitutu za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani ter kot gostujoči profesor na Univerzi v Zagrebu, 2006–11 pa na Univerzi J. Strosmajerja v Osijeku. Bil je tudi svetovalec za psihološko raziskovalno metodologijo na Inštitutu za psihologijo v Beogradu (1990–95). Od 1993 je član uredniškega odbora mednarodne revije Review of Psychology, od 1989 član Znanstvenega odbora Alpe-Jadran za psihologijo, od 2008 član mednarodne raziskovalne skupine za preučevanje učinka konteksta v psihologiji. Upokojil se je 2011.

Glavna področja njegovega raziskovanja so bila psihofizika s psihologijo zaznavanja (preverjanje merskih značilnosti klasičnih in novejših psihofizikalnih metod, značilnosti zaznavanja neadekvatnega draženja, razvoj kombinirane tehnike zbiranja podatkov za merjenje občutljivosti senzornih sistemov), psihološka metodologija (multivariatne statistične tehnike, aplikacija multivariatnih analiz v tržnih raziskavah, kavzalno modeliranje s pomočjo analize kovariančnih struktur), psihometrija (razvoj psihometričnih pripomočkov, merske lastnosti psihodiagnostičnih sredstev) in aplikativna psihologija (področje industrijske in organizacijske psihologije).

Že zgodaj se je zavzemal za uvedbo računalnikov na UL in bil 1982–86 predsednik univerzitetnega Strokovnega sveta za računalništvo, 1984–89 pa član njenega Poslovnega odbora za računalništvo. V slovenski prostor je uvedel računalniško vodene eksperimentalne meritve v psihofizikalnem laboratoriju z interaktivno povratno informacijo udeležencem, bil je pobudnik rabe računalnikov in statističnih paketov v psihologiji, med prvimi je izvajal računalniško podprte multivariatne analize na velikih bazah psiholoških podatkov.

Filozofska fakulteta UL mu je 1999 podelila veliko priznanje, 2010 je prejel plaketo Znanstvenega odbora Alpe-Jadran za psihologijo.