Novi Slovenski biografski leksikon
BRENČIČ JELEN, Marija (rojstno ime Marija Brenčič; šifra: MBJ), pesnica, pisateljica (r. 28. 1. 1919, Podlipa, Vrhnika; u. 21. 3. 2000, Arnače). Oče Franc Brenčič (domače ime Gojer), mati Marija Brenčič, r. Cankar. Mož Anton Jelen, sadjar, drevesničar, publicist, pisatelj.
Po končani ljudski šoli v Podlipi je 1938–39 obiskovala banovinsko Kmetijsko-gospodinjsko šolo na Mali Loki pri Trebnjem, kjer je urejala Sončni žar, glasilo društva Mlada kmečka gospodinja. 1939 se je poročila z drevesničarjem Antonom Jelenom in se preselila na njegovo domačijo (Klemšetovi) v Arnače. Rodilo se jima je devet otrok.
Pesmi je začela pisati v ljudski šoli ter jih objavljala v Mladem Slovencu in Družini, pozneje še v Grudi, Vigredi, Bogoljubu, Katoliških misijonih, Mali Cvetki, Našem domu, Močilniku, Ognjišču ter Slovenčevem koledarju in Koledarju Družbe sv. Mohorja. Prvo pesniško zbirko Spev tihe doline je izdala 1937. Napisala je nekaj otroških dramskih iger za Radio Ljubljana in operno gledališče Ljubljana (1939), eno skupaj z možem. Po poroki je občasno objavljala v Verskem listu lavantinske škofije (brez podpisa ali s kratico MBJ). Med vojno ni pisala, v poznejših letih je redko objavljala v Družini. Konec šestdesetih let 20. stoletja je pripravila še tri zbirke pesmi: Vzdih cvetne dobrave (1968), Vrisk jasne planine (1969) in Mir sinje višave (1970), ki skupaj s prvo zbirko iz 1937 tvorijo tetralogijo.
V sedemdesetih letih 20. stoletja je začela objavljati črtice, povesti in spomine. Sprva jih je objavljala v Novi mladiki, nato v prilogi Kmečkega glasa Pisana njiva in v dveh knjižnih zbirkah; obe je ilustriral njen sin Blaž Jelen.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine