Bregant, Tatjana (1932–2002)

BREGANT, Tatjana (rojstno ime Tatjana Cirila Bregant), arheologinja (r. 16. 2. 1932, Ruta; u. 14. 2. 2002, Golnik, pokopana v Ljubljani). Oče Slavko Bregant, železniški postajenačelnik, mati Lidija Bregant, r. Rebec.

Maturo je opravila 1951 na Prvi državni gimnaziji v Mariboru. Iz arheologije je diplomirala 1955 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 1966 je doktorirala s tezo Ornamentika na keramiki neolitskega časa v Jugoslaviji. Po diplomi se je kot asistentka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo zaposlila na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Do izvolitve v naziv docentke za prazgodovino predkovinskih dob 1969 je vodila vaje iz preparacije in konzervacije keramike ter risanja arheoloških predmetov. Vse do upokojitve 1987 je poleg že omenjenih vaj vodila pedagoški in raziskovalni program v okviru predmeta Neolit in eneolit. 1978 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice in 1984 v naziv redne profesorice za predkovinsko arheologijo.

1970 je skupaj s sodelavci pripravila mednarodni strokovni kolokvij Neolitik in eneolitik Slovenije ter sosednjih pokrajin, ki ga je v Mariboru organiziralo Slovensko arheološko društvo. Predavanja so bila natisnjena v reviji Arheološki vestnik, 24, 1973.

1972–76 je bila predsednica prazgodovinske sekcije Zveze arheoloških društev Jugoslavije in predsednica prazgodovinske sekcije Slovenskega arheološkega društva.

Sodelovala je pri ustanavljanju Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (1979), kjer je v sklopu inštitutskega programa Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem objavila pomembno programsko besedilo Vloga arheologije v slovenski kulturologiji (Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem, Ljubljana, 1980).

Kot slušateljica arheološkega seminarja je sodelovala pri izkopavanju na kolišču Blatna Brezovica na Ljubljanskem barju. Po diplomi je sodelovala pri izkopavanjih v Drulovki (1956), Kortah (1957), na Križni gori nad Podložem (1957–58), v Pavlovskem Vrhu (1971) in na več koliščih v okolici Iga. V šestdesetih letih 20. stoletja je sodelovala pri projektu raziskovanja neolitskih naselbin Obre pri Kaknju ter vodila izkopavanja paleolitske, neolitske in eneolitske naselbine Visoko brdo v Lupljanici pri Derventi v Bosni. 1969 je vodila arheološko izkopavanje na Malijevem gradišču pri Golniku in postala nosilka raziskovalne teme Raziskovanje kulture Ljubljanskega barja, 1976 pa projekta Neolit in eneolit Slovenije. Vodila je sistematična in zaščitna izkopavanja na Ljubljanskem barju (Maharski prekop, 1970–77) ter na Starem gradu pri Celju (od 1972).

Ob raziskovalnem delu je pripravila razstavi Spomeniškovarstvena izhodišča za obnovo gradu Celje (1978) in Pečnice s Starega gradu Celje (1984). 1996 je sodelovala z Mestnim muzejem v Ljubljani pri postavitvi odmevne razstave in pripravi kataloga Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka.

1974–93 je bila odgovorna urednica znanstvene revije Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji (1964–75) oz. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji (1976–93) oz. Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji (1994–97), 1994 kot sourednica.