Bratina, Gvido (1960–)

BRATINA, Gvido, fizik (r. 23. 2. 1960, Postojna). Oče Lucijan Bratina, računovodja, mati Slavka Bratina, r. Knep, učiteljica. Bratranec Bojan Bratina, ravnatelj, javni delavec, publicist, literarni kritik, očetov bratranec Vojmir Bratina, fizik.

Maturiral je 1978 na gimnaziji Vena Pilona v Ajdovščini. Fiziko je študiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na ljubljanski univerzi, kjer je 1983 diplomiral, nato je bil do 1984 zaposlen kot razvojni inženir v podjetju Iskra Avtoelektrika (danes Mahle Letrika, d. o. o.) v Šempetru pri Novi Gorici. 1989 je magistriral na razvojnem oddelku Iskre Elektrooptike (danes Fotona, d. o. o.), in sicer na področju karakterizacije elektronskih lastnosti polprevodnikov z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Doktorski študij je opravil na inštitutu TASC-INFM v Bazovici, Italija.. Doktoriral je na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo 1992 z disertacijo Vpliv dipolne plasti, inducirane na meji dveh polprevodnikov, na heterostrukturne parametre. Podoktorski študij je nadaljeval 1992–96 na University of Minnesota, Minneapolis, ZDA. 1997 je ustanovil Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture na Politehniki Nova Gorica (danes Laboratorij za fiziko organskih snovi na Univerzi v Novi Gorici). 2000–13 je bil dekan Fakultete za aplikativno naravoslovje (danes Fakultete za naravoslovje) na Univerzi v Novi Gorici. 2010 je bil habilitiran v naziv rednega profesorja na Univerzi v Novi Gorici.

Bil je tudi član komisije za naravoslovje in matematiko v znanstvenem svetu RS (2004–08), član svetovalnega odbora Primorskega tehnološkega parka (2002–05), član znanstvenega ekspertnega sistema za fiziko vlade RS (2003–05), član upravnega odbora društva za vakuumsko tehniko Slovenije (2003–05), član ekspertne skupine v vladi RS za ustanovitev Univerze na Primorskem (2000), član upravnega odbora Fundacije Univerze v Novi Gorici (od 2001). Bil je med ustanovitelji podiplomskega študijskega programa Karakterizacija materialov (1999/2000) in dodiplomskega programa Inštrumentacija (2003/04) na Univerzi v Novi Gorici. Tema študijskima programoma je bil dekan 1999–2014. Od 2009 je prorektor za raziskave in umetnost na Univerzi v Novi Gorici.

1997 je ustanovil prvo raziskovalno skupino v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati s fiziko organskih polprevodnikov in t. i. organsko elektroniko. Na tem področju je sodeloval pri več pomembnih odkritjih, ki so bila objavljena v Nature Nanotechnology in Nature Chemistry. Med pomembnejša sodi razkritje mehanizma prevodnosti naboja v mešanicah dveh ali več različnih organskih polprevodnikov. To dognanje je kasneje vodilo v nastanek nove vrste organskega elektronskega spominskega elementa, ki je sposoben shraniti več kot osem bitov v eni sami spominski celici. Kasneje je Bratina sodeloval pri odkritju hitrih tokov fotovzbujenih nosilcev naboja v organskih fotodetektorjih, ki so zgrajeni na osnovi organskih polprevodniških nanožic. Ta povsem nova vrsta fotodetektorjev kaže poleg hitrega odziva tudi izredno ugodno razmerje med signalom in šumom.

Bratina deluje na področju dvodimenzionalnih polprevodnikov že od začetka svoje raziskovalne poti. V devetdesetih letih 20. stoletja se je posvetil elektronskim raziskavam heterostruktur polprevodnikov skupin III-V in II-VI, 2010 pa se je fokus njegovih raziskav pomaknil na področje elektronskih lastnosti grafena. Dognanja o interakciji med grafenom in drugimi organskimi polprevodniki so objavljena v strokovnih mednarodnih člankih.

2009 je prejel priznanje Primorski um za uspešno uvajanje vrhunskega znanja v prakso na področju organskih polprevodnikov.