Božič, Janez (1928–)

BOŽIČ, Janez, gozdar (r. 5. 3. 1928, Bled). Oče Cvetko Božič, gozdar, mati Ivanka Božič, r. Vrinšek. Ded Janez Božič, gozdar, brat Cveto Božič, patolog, sin Gregor Božič, gozdar, žena Marjanca Jemec Božič, slikarka, ilustratorka.

Mladost je preživljal v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. 1946 je maturiral na gimnaziji v Ljubljani. Istega leta se je vpisal na kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu in diplomiral 1952. Strokovni gozdarski izpit je opravil 1955 v Ljubljani. 1966 je doktoriral na Naturwissenschaftlich-Mathematische Fakultät der Albert-Ludwigs Universität Freiburg (Nemčija) z disertacijo Ein Beitrag zur Erfassung von Pappelmutterbäumen der Sektion Leuce in Slowenien (Prispevek k poznavanju matičnih dreves topolov sekcije Leuce v Sloveniji). Doktorat je bil istega leta nostrificiran na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prvo službeno mesto je dobil maja 1952 na Sekciji za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani. Od oktobra 1952 je služboval v gozdni semenarni in drevesnici v Mengšu kot vodja proizvodnje gozdnih sadik in pridobivanja semena gozdnih drevesnih vrst. 1955 se je zaposlil na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije (IGLG, danes Gozdarski inštitut Slovenije) v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve 1991. V naziv znanstvenega svetnika je napredoval 1985. Bil je predstojnik oddelka za Plantažiranje in melioracijo gozdov (1967–68), predstojnik odseka za semenarstvo, drevesničarstvo in gozdne nasade (1969–78), predstojnik znanstvenoraziskovalnega oddelka za gozdno biologijo (1987–91, morda tudi prej) in programski koordinator IGLG za raziskave na področju gozdne biologije (1989–91). Znanstvena in strokovna dela je objavljal v Gozdarskem vestniku, Zborniku za gozdarstvo in lesarstvo ter v revijah, ki obravnavajo predvsem problematiko topolov in drugih hitrorastočih drevesnih vrst.

1970–71 je bil predsednik Republiške komisije za strokovne izpite. 1974 je bil habilitiran za docenta na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani za predmet Plantažni nasadi. 1974 je opravljal svetovalno delo za gozdarstvo pri perujski vladi. 1974–78 je v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki vodil muzejski strokovni odbor za gozdarstvo. 1975–78 je bil član Zvezne in republiške komisije za presojo ustreznosti vnosa tujih selekcij semena in sadik gozdnih drevesnih vrst. Več let je bil član uredniškega odbora Gozdarskega vestnika in 1974–77 predsednik njegovega uredniškega sveta, do 1983 pa glavni urednik Zbornika za gozdarstvo in lesarstvo. Od 1988 je častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (danes Zveza gozdarskih društev Slovenije). 1982–85 je bil tudi predsednik Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana.

Božič se je v raziskovalnem delu posvečal hitrorastočim gozdnim drevesnim vrstam in selekciji primernih topolovih klonov za pridobivanje hlodovine na zunajgozdnih površinah v testnih nasadih. Proučeval je bioekološke zakonitosti hitrorastočih drevesnih vrst za rast in razvoj v različnih rastiščnih razmerah. Osnoval je semenske plantaže in vodil službo selekcije gozdnega semenja. Bil je programski koordinator skupnega gozdarskega programa za projekt intenziviranje gozdne proizvodnje lesa in projekt širjenja lesnosurovinske osnove na negozdnih površinah Slovenije. Objavljal je znanstvene in strokovne članke s področja organografskih raziskav topolov sekcije Leuce Duby, proučevanja visokodonosnih evroameriških topolov sekcije Aiegeiros L. v Sloveniji in problematike gojenja topolov. Njegovo delo je bilo usmerjeno tudi v bioekološka vrednotenja semenskih sestojev ter v raziskave za izboljšanje kakovosti gozdnega semena in sadik.

Dvakrat (1977 in 1987) je prejel plaketo Jugoslovanske nacionalne komisije za topol (Beograd).