Borut, karantanski knez (?–okoli 749)

BORUT, karantanski knez (r. ?, ?; u. ok. 749, ?).

Bil je knez pretežno slovanske gentilne kneževine Karantanije v Vzhodnih Alpah, naslednice slovanske krajine, Marce Vinedorum, ki ji je ok. 631 načeloval knez Valuk. Znani sta imeni njegovega sina Cacatiusa (slovenjeno Gorazd) in bratovega sina, nečaka Cheitmarja (slovenjeno Hotimir), ženino in bratovo ime nista znani. Ok. 743 je Karantance, slovanske prednike Slovencev, ogrožalo stepsko ljudstvo Avarov, ki so obvladovali Panonijo. Knez Borut je za pomoč prosil germanske Bavarce, ki so živeli severozahodno od Karantancev. Ok. 745 so skupaj premagali Avare, Karantance pa so si Bavarci kot nagrado za pomoč podredili. V zagotovilo njihove klientelne zvestobe so na Bavarsko odpeljali ugledne talce, med katerimi sta bila tudi prestolonaslednika Gorazd in Hotimir, za katera je knez Borut po izročilu vira – spisa Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) – prosil, naj ju vzgojijo v krščanski veri, kar se je tudi zgodilo. Karantanija je bila posledično vključena v zahodnoevropski politični in kulturni prostor, še več desetletij pa je ohranila notranjo samostojnost in domačo dinastijo. Po Borutovi smrti so Bavarci na frankovski ukaz in na prošnjo karantanskih Slovanov Gorazda, ki je bil že kristjan, poslali nazaj in ljudstvo ga je postavilo za kneza. Umrl je v tretjem letu vladanja, potem pa je frankovski vladar Pipin na njihovo prošnjo ukazal, da se Karantancem za kneza vrne že pokristjanjeni prestolonaslednik Hotimir. Kronološko opredelitev leta Borutove smrti (ok. 749) omogočata znano leto nastopa Pipina (751) in predhodna triletna Gorazdova vlada.