Borovnik, Silvija (1960–)

BOROVNIK, Silvija, literarna zgodovinarka, prevajalka (r. 6. 3. 1960, Dravograd). Oče Štefan Borovnik, pravnik, mati Zofija, r. Koler, uslužbenka.

Obiskovala je gimnazijo Ravne na Koroškem (1974–78). Po maturi je študirala slovenski in nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1983 diplomirala. Vmes se je študijsko izpopolnjevala v Bochumu in Heidelbergu, 1984–92 pa še na prevajalskem inštitutu v Gradcu. Magistrirala je 1987 z delom Groteska v sodobni slovenski prozi na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša in doktorirala 1995 z disertacijo Ženski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po diplomi je bila 1983 zaposlena kot učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu, nato kot lektorica za slovenski jezik na univerzi v Krakovu (Poljska, 1983–84) in Gradcu (Avstrija, 1984–92). Univerzitetno kariero je nadaljevala kot asistentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od 2006 na Oddelku za slovanske književnosti na novoustanovljeni Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer je bila tudi izvoljena za redno profesorico.

Kot gostujoča profesorica je več semestrov predavala o sodobni slovenski književnosti (zlasti o slovenskem pripovedništvu in dramatiki ter literaturi sodobnih slovenskih avtoric) na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju; predavala je še na drugih univerzah v srednji Evropi, na Inštitutu za prevajalce in tolmače na univerzi v Gradcu pa vodila vaje iz prevajanja. Sodelovala je na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih ter jih nekaj soorganizirala. 2003–16 je bila urednica za literarno zgodovino pri reviji Jezik in slovstvo.

Objavila je zbirko kratkih proznih pripovedi Strašljivke, v katerih se veristično vsakdanja zasnova zgodbe prepleta z ironičnimi, grotesknimi in fantastičnimi prvinami postmodernizma. Iz nemščine je skupaj s Klausom Detlefom Olofom prevedla deli Petra Handkeja Ponovitev (1988) in Poskus o utrujenosti (1990); prevedla je še Parfum Patricka Süskinda (1987), izbor sodobne avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje (1991) idr. Težišče njenega literarnozgodovinskega dela, ki obsega številne razprave, študije in poglavja knjig ter monografije, je sodobna slovenska književnost, predvsem pripovedništvo in dramatika druge polovice 20. stoletja, ter literatura slovenskih avtoric, ukvarja pa se tudi s slovensko književnostjo v Avstriji.

2016 se je javno angažirala proti uvedbi angleškega učnega jezika na slovenske univerze.

Za diplomsko nalogo je 1984 prejela študentsko Prešernovo nagrado.