Bončina, Janez (1948–)

BONČINA, Janez (vzdevek Benč), glasbenik, pevec (r. 18. 12. 1948, Ljubljana). Oče Ferdo Bončina, oficir, mati Ivanka Bončina, r. Tekavec, administratorka.

Družina se je zaradi očetove službe večkrat selila, zato je osnovno šolo obiskoval v Postojni, Ankaranu, Kopru in Ljubljani, kjer je nato opravil srednjo šolo za oblikovanje (1965–68) ter se vpisal na Akademijo za likovno umetnost (1968–69), študija pa zaradi glasbenega ustvarjanja ni dokončal. Sredi šestdesetih let 20. stoletja je igral v skupini Helioni, avtorsko glasbo je začel pisati za skupino Mladi levi, s katerimi je sodeloval 1967–70. Zatem je sodeloval s skupino Generals (1970–72), 1972 pa ustanovil skupino Srce, 1973 je sodeloval v zasedbi Yu-rock selekcija, 1974 je soustanovil skupino September, 1981–83 je sodeloval s skupino Karamela, 1988 ustanovil skupino Junaki nočne kronike/YUNK, vseskozi pa je sodeloval z mnogimi slovenskimi in tujimi glasbeniki.

Na študiju likovne umetnosti se je ukvarjal s stripom in grafikami, z ilustracijami za razne revije in časopise se je takrat tudi preživljal. Pri Mladih levih je bil najprej izvajalec kitarist, sčasoma je postal tudi soavtor. Eni prvih njegovih stvaritev za Mlade leve sta bili uglasbitvi del Simona Jenka in Josipa Murna. 1968 je v skupini zamenjal takratnega pevca Bora Gostišo in se začel aktivno posvečati petju.

S skupino Generals, ki so jo sestavljali Tihomir Pop Asanović, Braco J. Doblekar, Čarli Novak in Massimo Vita, je 1970–72 gostoval v Švici in drugod po Evropi. V tem času je z Mladimi levi 1971 nastopil na festivalu Slovenske popevke s pesmijo Mojmirja Sepeta Gostja, za katero so prejeli nagrado za najboljšo izvedbo.

Po razpadu skupine Generals je Bončina nadaljeval sodelovanje s Čarlijem Novakom in Bracom J. Doblekarjem v skupini Srce. S svojim visokim tehničnim znanjem obvladovanja instrumentov in kakovostnimi vokali je skupina pritegnila pozornost javnosti in kritike, igrali pa so avtorsko glasbo. Posneli in izdali so singel Gwendolina, kdo je bil? (1972), nastopali po vsej tedanji jugoslovanski državi in Italiji. Potem ko jih je na debitantskem nastopu na Slovenski popevki (1973), kjer so nastopili s skladbo Spomin in prejeli nagrado za najboljšo izvedbo in najboljšega debitanta, slišal znani glasbeni producent Nat Kipner in jih povabil v London, so posneli še angleško verzijo pesmi Gwendolina, kdo je bil?, nato pa je skupina zaradi služenja vojaškega roka članov skupine razpadla.

Sodelovanje je Bončina nadaljeval s Tihomirjem Popom Asanovićem idr. jugoslovanskimi rokovskimi glasbeniki, ki so pod imenom Yu-rock selekcija nastopali na vrsti koncertov in jih zaključili z albumom Majko zemljo (1974). 1975 sta z Asanovićem ustanovila skupino September, ki je združevala jazz in rock. Po prvem albumu Zadnja avantura (1976) so se odpravili na turnejo dvajsetih koncertov po vsej Jugoslaviji s po 15.000 obiskovalci na prireditev. V času delovanja so v Sloveniji nastopili dvakrat, na zadnji turneji, ki je trajala devet mesecev (1978–79), pa so gostovali še v Sovjetski zvezi (izvedli so petinštirideset koncertov s povprečno več kot 25.000 obiskovalci na koncert), Italiji, na Kubi, v Nemčiji, Franciji in v ZDA. 1978 so posneli drugi album Domovino moja, zadnji koncert jugoslovanske poslovilne turneje pa priredili 1979 v Zenici (BiH).

1980–82 Bončina glasbeno ni ustvarjal. 1983 se je na glasbeno prizorišče vrnil s samostojnim albumom Ob šanku, napisanim v slovenskem jeziku. Ustvaril ga je skupaj z aranžerjem Gregom Forjaničem ter z njim gostoval v Italiji, Nemčiji in Sovjetski zvezi.

1988 se je pridružil zasedbi Mash, kasneje preimenovana v Junaki nočne kronike/YUNK, ki je z ostrimi, kritičnimi besedili in prepričljivo izvedbo naletela na izjemen odziv. Bončina je skupino po dveh uspešnih albumih Na noge (1988) in Graffiti (1989) ter dveh letih koncertiranja zapustil in se posvetil novim glasbenim raziskovanjem. 1992 je ustvarjal s Tomom Jurakom, Janezom Zmazkom Žanom in Primožem Grašičem. Zasedba se je 1992–93 razširila v Sedem veličastnih, med katerimi so bili tudi Vlado Kreslin, Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj, Jani Kovačič, Zoran Predin, Janez Zmazek in Peter Lovšin.

Ustvarjanje je nadaljeval s Primožem Grašičem, Janijem Hacetom, Blažem Jurjevčičem, Ratkom Divjakom, Dadom Topićem idr., koncertiral je doma in v tujini ter posnel album Staro vino (1996). Dve leti kasneje se je lotil glasbenega projekta z Big Bandom RTV Slovenija in se po izidu z zlatim petelinom nagrajenega albuma Bendologija (1999) pod imenom Benč & Prijatelji podal na koncertno turnejo. 2001 je ponovil sodelovanje z Gregorjem Forjaničem na albumu Delo mi ne leži, kjer se je spogledoval z zvrstmi soula in R &B-ja. V naslednjih dveh letih se je kot solist pojavil z Big Bandom RTV Slovenija na festivalu slovenske popevke. 2003 je izšel album The Best of September; ob tej priložnosti se je skupina ponovno zbrala in koncertirala v Puli, Portorožu, na Lentu v Mariboru ter skupaj s skupino Deep Purple dosegla vrhunec v ljubljanski Hali Tivoli. Sledilo je sodelovanje z aranžerjem Bracom J. Doblekarjem pri avtorskem projektu Janezz (2005), s katerim so skupaj z mladimi glasbeniki, študenti uglednih glasbenih ustanov v tujini in doma, z vrhunsko izvedbo in mladostno energijo na povsem nov način nagovarjali ljubitelje slovenskega in evropskega jazz-rocka. Sodelovanje z italijanskim pevcem in kitaristom Mikom Sponzo v njegovem mednarodnem projektu European Blues Connection sta nasledila evropska turneja v zvezdniški zasedbi in izid albuma Kakanic Blues 2.0 (2006). Z raperskim duom Murat & Jose je 2008 posnel skladbo Nazaj, s tem pa se je predstavil tudi novejšim generacijam. Istega leta je koncertiral na turneji The Best of, ki so jo zaključili na festivalu Rock Otočec. V sodelovanju z raperjem Trkajem sta obudila klasiko Ta noč je moja (2009).

Za skladbo Sol, poper in sanje je prejel nagrado strokovne žirije na portoroškem festivalu Melodije morja in sonca (2009), kar je bilo povod za snemanje istoimenskega albuma, izdanega 2010. V njem je združil in prepletel predelave svojih uspešnic iz preteklosti ter jim dodal nove vrhunske kompozicije, pri tem pa so se mu pridružili glasbeniki iz različnih obdobij sodelovanja in ustvarjanja.

V mednarodnem projektu Continental Shuffle (2011) je ponovno sodeloval z blues kitaristom Mikom Sponzo in European Blues Convention. V sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija (2012) je pod vodstvom Tadeja Tomšiča na koncertu v Monsu predstavil svoj bogati avtorsko-glasbeni opus, posnetek pa izdal v izdaji z naslovom Live in Mons (2013). 2012 je nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani z originalnimi člani skupine September ter s skupino Time na mariborskem festivalu Lent. S skupino September so 2014 nastopili na mednarodnem festivalu Nisville Jazz. Istega leta se je ob izidu dokumentarnega filma Mladi levi : Polnost časa (2016) režiserja Dejana Beočanina skupina Mladi Levi po štiridesetih letih ponovno združila za koncerta v Cankarjevem domu in Siti Teatru v Ljubljani.

2017 je ameriški raper Kendrick Lamar Bončinovo avtorsko skladbo Ostavi trag v izvedbi skupine September uporabil na svojem albumu Damn, z Mladimi Levi pa so še zadnjič nastopili na mednarodnem festivalu Lent v Mariboru.

Bončina se je preizkusil tudi kot igralec; v sezoni 1976/77 je nastopal v predstavi Živite kot svinje, uprizorjeni v ljubljanski Drami, kasneje pa še v celovečernem filmu Eva (1983) v režiji Francija Slaka.

Za svoje delo je prejel številne samostojne in skupinske nagrade, mdr. nagrade na Slovenski popevki (s skupino Mladi levi 1969 in 1971; s skupino Srce 1973 in 1974), Pop delavnici (1983, 1984 in 1992) ter na Melodijah morja in sonca (1992, 1994, 1996, 1997, 2009), jugoslovansko estradno priznanje za delo (1985), zlato noto za življenjsko delo (1993) in za najboljšega rock pevca (1995) ter zlatega petelina za najboljšo kompilacijo (1999).