Bonča, Janez (1960–)

BONČA, Janez, fizik (r. 11. 5. 1960, Ljubljana). Oče Janez Bonča, elektrotehnik, mati Vera Tabor, r. Fink, rentgenski tehnik. Očim Ludvik Tabor, zdravnik radiolog, univerzitetni profesor.

V Ljubljani je 1975–79 obiskoval gimnazijo, 1979–83 je študiral fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL), kjer je 1986 opravil magisterij in 1990 doktoriral z disertacijo Točna diagonalizacija sistema močno koreliranih elektronov. 1991 se je zaposlil na Fakulteti za matematiko in fiziko UL, kjer je 1995 postal docent, 2000 izredni profesor in 2006 redni profesor za področje fizike. 2007–09 je bil predstojnik Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko.

Raziskovalno deluje v okviru Instituta Jožef Stefan. 1992–95 se je izpopolnjeval na nacionalnem institutu v Los Alamosu, ZDA. Kot gostujoči profesor je bil 2006 na Univerzi Tohoku v Sendaiu (Japonska), 2014 na Yukawinem institutu za teoretično fiziko v Kyotu (Japonska) ter 2013 in 2016 na Univerzi v Novem Južnem Walesu v Sydneyju (Avstralija).

Kmalu po odkritju visokotemperaturnih superprevodnikov se je osredotočil na teorijo močno koreliranih elektronskih sistemov, kar je bila tudi tema njegove disertacije. V času podoktorskega usposabljanja je razvijal metode kvantnih simulacij in z njimi raziskoval sisteme s težkimi fermioni. Na področju nanofizike je raziskoval prevodnost sistemov kvantnih pik. Njegova najbolj opažena dela so s področja razvoja in uporabe numeričnih metod za študij teoretičnih modelov večdelčnih kvantnih sistemov. Tako je obravnaval dinamiko mrežnih in spinskih polaronov, relaksacijo sistemov daleč izven ravnovesja in termalizacijo zaprtih kvantnih sistemov.

1984 je prejel Prešernovo nagrado za študente UL, za doktorsko delo 1991 nagrado sklada Borisa Kidriča za mlade raziskovalce, 2003 pa Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke za uporabo novih numeričnih metod za raziskave kvantnomehanskih sistemov več delcev v trdni snovi. 2012 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh. Nagrada se nanaša zlasti na njegovo metodo reducirane baze in točne diagonalizacije v omejenem funkcijskem prostoru, ki se je izkazala pri reševanju problemov dinamike in relaksacije večdelčnih kvantnih sistemov v trdnih snoveh.