Bohinjec, Jože (1923–)

BOHINJEC, Jože, zdravnik, hematolog (r. 31. 5. 1923, Ljubljana). Oče Joža Bohinjec, pravnik, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in ustanovitelj Osrednje protituberkulozne lige, mati Milka, r. Florjančič. Žena Mateja Bohinjec, biologinja, imunologinja.

Po opravljeni maturi 1941 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zaradi vojne je študij prekinil in diplomiral 1949. Specializacijo iz interne medicine je zaključil 1954, nato se je 1955 zaposlil na Interni kliniki Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve 1993. Od 1966 je bil predstojnik samostojne Hematološke službe, 1978–90 pa prvi predstojnik Hematološke klinike Kliničnega centra. Vmes je v Etiopiji 1961–64 vodil interni oddelek glavne vojaške bolnišnice v Adis Abebi in bil član zdravniškega konzilija na dvoru cesarja Haileja Selasija. 1954 se je izobraževal na interni kliniki pri Wilhelmu Löfflerju v Zürichu, 1966 in 1968 na hematološki kliniki bolnice Eduard Herriot v Lyonu ter 1967 na tečaju British Council v Londonu, Cambridgeu in Oxfordu. 1972 je doktoriral iz medicinskih znanosti z doktorsko temo Test funkcije kostnega mozga z deksametazonom : njegov pomen pri diagnozi in prognozi nekaterih bolezni krvotvornih organov. 1979 je bil izvoljen za rednega profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavanja iz poglavij hematologije in vaje je imel za študente medicine, poleg tega pa je od 1980 predaval hematologijo na takratnem Farmacevtskem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Bil je tudi redni član komisije za specialistične izpite iz medicinske biokemije. Bil je predsednik (1969–72) sveta Kliničnih bolnic oziroma Kliničnega centra v Ljubljani ter več let član strokovne komisije za zdravila pri Republiškem sekretariatu za zdravstvo SRS ter Komisije za izobraževanje in Strokovne medicinske komisije Kliničnega centra v Ljubljani.

Strokovno je deloval predvsem na področju diagnostike in zdravljenja malignih bolezni krvotvornih organov, predvsem akutnih levkemij. Tako je mdr. uvedel citokemične reakcije za opredelitev akutnih levkemij. Tudi znanstvenoraziskovalno se je posvečal predvsem področju akutnih levkemij. Izsledke je objavil v nekaterih najuglednejših hematoloških revijah. Njegova bibliografija poleg dveh učbenikov obsega več kot sto strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih povzetkov in poročil s kongresov, knjižnih recenzij in raziskovalnih poročil. Bohinjec je bil tudi izvrsten učitelj. Napisal je prva slovenska učbenika s področja hematologije. Bil je tajnik in predsednik internistične sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Redno je sodeloval na srečanjih Hematološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva in bil njen tretji predsednik (1970).

Za svoje delo je prejel diplomo jugoslovanske zveze zdravniških društev. Postal je častni član Združenja hematologov Slovenije ter jugoslovanskega združenja hematologov in transfuziologov. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem.