Novi Slovenski biografski leksikon

BURNIK, Stojan, športni pedagog, alpinist, strokovnjak za planinstvo (r. 14. 7. 1951, Ljubljana). Oče Jože Koprivec, pravnik, mati Stanja Burnik, administratorka.

1970 je dokončal Srednjo zdravstveno tehnično šolo v Ljubljani. Specialno pedagogiko je študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je 1972 absolviral. 1977 je diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Magistrski študij je nadaljeval na Fakulteti za telesno kulturo, ki ga je zaključil 1986 z nalogo Status in vloga vrhunskih športnikov v povezavi s procesi razvoja samoupravnih odnosov v športu. Na isti fakulteti je 1992 doktoriral z disertacijo Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo.

Zaposlen je bil na Srednji živinorejsko veterinarski šoli (1975–79), 1979–96 pa na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil 1983–85 predstojnik katedre za univerzitetni šport. Od 1996 je zaposlen na Fakulteti za šport. 1979 je dosegel naziv predavatelja na področju športne vzgoje, 1986 pa naziv višjega predavatelja. 1994 je postal docent, 2004 je napredoval v izrednega profesorja, 2009 pa je postal redni profesor.

Burnikovo raziskovalno delo zajema dve področji: področje planinstva, gorništva in alpinistike ter področje osnovne motorike. Na obeh išče povezave med športnimi rezultati in motoričnimi sposobnostmi v povezavi s psihološkimi in sociološkimi dejavniki. Ukvarja se tudi s proučevanjem fizioloških dejavnikov, ki vplivajo na športne dosežke na povečani nadmorski višini. V sodelovanju z Laboratorijem za eksperimentalno mehaniko Fakultete za strojništvo proučuje nekatere mehanske lastnosti plezalnih vrvi.

Predava na Fakulteti za šport (planinstvo, gorništvo z dejavnostmi v naravi), od 2006 tudi na podiplomskem študiju. Od 1998 je predstojnik Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi na Fakulteti za šport. 2003–05 je bil prodekan za gospodarske zadeve, 2007–11 pa prodekan za pedagoško dejavnost na isti fakulteti.

V več kot tridesetletni alpinistični karieri je bil desetkrat v Himalaji in se povzpel na dva osemtisočaka: Cho Oyu (1995) in Gašerbrum II (2004).

1996–98 je bil podpredsednik Judo kluba Nagaoka. 2000–02 je bil namestnik načelnika Komisije za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Od 2002 je član Komisije za tekmovalno turno smučanje in Vodniške komisije pri PZS. 2003–05 je bil predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije.

Za svoje delo je 2008 prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani in 2009 srebrni častni znak PZS.

Dela

Osebnost alpinistov, Psihološka obzorja, 8, 1999, št. 1, 5–22 (soavtor Matej Tušak).
Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu, Ljubljana, 2003.
Heart rate as an indicator of sport climbing intensity, Acta Universitatis Palackianae Olomucensis, Gymnica (Olomouc), 37, 2007, št. 1, 63–66 (soavtor Blaž Jereb).
Blood oxygen saturation and heart rate during exercise a month after a high-altitude alpinist expedition, Kinesiology (Zagreb), 41, 2009, št. 2, 156–163 (soavtor Anton Ušaj).
Examination of the time-dependent behaviour of climbing ropes under impact loading = Preiskava časovno odvisnega vedenja plezalnih vrvi pri impulznih obremenitvah, Kinesiologia Slovenica, 16, 2010, št. 3, 7–13 (soavtorja Anatolij Viktorovič Nikonov, Igor Emri).

Viri in literatura

Pogovor avtorja s Stojanom Burnikom.
ULBB.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Stojan Burnik: Šiša Pangma nas je grobo zavrnila, Planinski vestnik, 100, 2000, št. 3, 101–104.
Rudolf Skobe: Fakulteta za šport prejela priznanje PZS, Planinski vestnik, 109, 2009, št. 5, 85.
Višina naredi svoje, Planinski vestnik, 113, 2013, št. 8, 10–12 (intervju zapisala Sara Femec).
Mikša, Peter: Burnik, Stojan (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine