Bukovec, Brigita (1970–)

BUKOVEC, Brigita, atletinja (r. 21. 5. 1970, Ljubljana). Oče Ivan Bukovec, trgovski potnik, mati Božidara Bukovec, r. Kocijan, trgovska potnica.

Osnovno šolo in Srednjo grafično šolo (1985–89) je obiskovala v Ljubljani. 1986–95 je bila zaposlena kot vrhunska športnica. Na Policiji je bila zaposlena 1995–2001. Od konca športne kariere (2000) vodi Atletsko šolo Brigite Bukovec, v kateri uči otroke prvih atletskih korakov.

Pri dvanajstih letih jo je na krosu odkril Jurij Kastelic, ki je bil njen trener vso kariero. Sprva je trenirala in tekmovala v sprintu na šestdeset metrov in skoku v daljino, pozneje še tek čez ovire.

1986 je nastopila na balkanskih atletskih igrah v Ljubljani, kjer so tekle tedaj najboljše sprinterke na ovirah na svetu na čelu s svetovno rekorderko Bolgarko Jordanko Donkovo, ki je takrat dosegla svetovni rekord 12,26 sekunde. Bukovčeva je zasedla šesto mesto z rezultatom 14,68. Na mladinskem SP 1988 v Sudburyju (Kanada) je nastopila v polfinalu (13,96), na mladinskem EP v Varaždinu (Hrvaška) 1989 pa osvojila bronasto kolajno z rezultatom 13,50. Istega leta je na 20. mladinskih balkanskih igrah v Stari Zagori (Bolgarija) dosegla rekord mladinskih balkanskih iger s 13,40. 1990 je prestopila med članice in na dvoranskem EP v Glasgowu (Škotska) tekla v kvalifikacijah (8,59), istega leta je na balkanskih atletskih igrah v Ljubljani osvojila bronasto kolajno (13,14), na EP v Splitu (Hrvaška) tekla v polfinalu in zasedla končno šestnajsto mesto (13,46). 1991 je na dvoranskem SP v Sevilli (Španija) tekla v polfinalu in zasedla končno enajsto mesto (8,16), isto leto je na SP na prostem v Tokiu (Japonska) nastopila v kvalifikacijah in pristala na štiriindvajsetem mestu (13,44). 1992 je na dvoranskem EP v Genovi zasedla deseto mesto (8,23), istega leta pa je na OI v Barceloni (Španija) nastopila v polfinalu in zasedla končno sedemnajsto mesto (13,68). 1993 je na dvoranskem SP v Torontu (Kanada) osvojila sedmo mesto (8,28), na SP na prostem v Stuttgartu (Nemčija) je zasedla enajsto mesto (12,98) in zmagala na sredozemskih igrah v Narbonnu (Francija) z rezultatom 13,10. 1994 je tako na dvoranskem EP v Parizu (7,94) kot na EP na prostem v Helsinkih (Finska, 13,01) osvojila četrto mesto. 1995 je dosegla prvo kolajno na dvoranskem SP. V Barceloni (Španija) je osvojila srebrno odličje s 7,93. Istega leta je na SP v Göteborgu (Švedska) zasedla osmo mesto (13,02), čeprav je bila v ožjem krogu kandidatk za kolajne.

1996 je dosegla vrhunec kariere. Februarja je na mednarodnem mitingu v Stuttgartu (Nemčija) izboljšala osebni in državni rekord v teku na šestdeset metrov z ovirami (7,78), na dvoranskem EP v Stockholmu (Švedska) pa je s 7,90 osvojila srebrno kolajno. Na svoje druge olimpijske igre v Atlanti je odšla zelo motivirana. V kvalifikacijah teka na sto metrov z ovirami je zlahka zmagala s časom 12,72, v četrtfinalu je tekla še bolje (12,66), v polfinalu prav tako (12,63), v finalu pa osvojila srebrno kolajno s še vedno veljavnim državnim rekordom 12,59. Rusinja Ljudmila Enquist, ki je tekla za Švedsko, jo je premagala za tisočinko sekunde. Istega leta je dosegla svoj največji uspeh na mitingih za veliko nagrado, ko je v Zürichu z rezultatom 12,78 osvojila prvo mesto.

1997 je na dvoranskem SP v Parizu (Francija) nastopila v polfinalu in zasedla končno sedmo mesto (7,93), na sredozemskih igrah v Bariju (Italija) je osvojila srebrno kolajno (13,01), na SP v Atenah (Francija) pa je zasedla četrto mesto (12,69). 1998 je bila na dvoranskem EP v Valencii (Španija) sedma (8,34) in na EP na prostem v Budimpešti (Madžarska) druga (12,65). 1999 je na dvoranskem SP v Maebašiju (Japonska) zasedla četrto mesto na šestdeset metrov z ovirami (7,92). 1999 je na največjih mitingih zmagala kar šestkrat, dvakrat pa je bila druga. V njeni lasti je bil tudi najboljši rezultat sezone (7,78), ki je bil tedaj hkrati sedmi najboljši rezultat vseh časov. 2000 je zaradi zdravstvenih težav zaključila kariero.

Vso kariero je tekmovala za Atletski klub Olimpija Ljubljana (1984–2000). Za reprezentanco Jugoslavije je nastopila petnajstkrat v članski kategoriji (1986–91), enkrat v mlajši članski in enajstkrat v mladinski kategoriji (1987–89). Rekord Jugoslavije je izboljšala dvakrat (13,23; 13,16). Prvakinja Jugoslavije je bila trikrat v članski (1989–91) in dvakrat v mladinski kategoriji (1987, 1989). Za reprezentanco Slovenije je nastopila dvaintridesetkrat (1992–2000). Rekorde Slovenije je popravila petindvajsetkrat (od 14,08 do 12,59) v obdobju 1986–96. Prvakinja Slovenije je bila petkrat (1993, 1995–98).

Za dosežke je prejela Bloudkovo nagrado (1995), 1996 je prejela priznanje Slovenka leta. Najboljša atletinja Atletske zveze Slovenije je bila kot starejša mladinka 1988–89 in kot članica 1990–91, 1993, 1995–99, priznanje za športnico leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije je prejela 1993 in 1995–98. Najboljša športnica Zveze športnih društev Olimpija je bila 1987–91, 1993, 1995–98 in Ljubljane 1993, 1995–98.