Bučer, Jože (1935–)

BUČER, Jože (Jožef Bučer), gospodarstvenik (r. 20. 3. 1935, Zagaj pri Ponikvi). Oče Leopold Bučer, kmet, mati Marija Bučer, r. Gaber.

Otroštvo je preživljal na družinski kmetiji v Zagaju pri Ponikvi. Osnovno šolo je začel obiskovati 1941 v Ponikvi, 1947 je šolanje nadaljeval na nižji gimnaziji v Celju, 1955 pa je maturiral na tamkajšnji I. gimnaziji. Na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani (pozneje Biotehniški fakulteti) je študiral agronomijo in študij zaključil z diplomo 1960. Po diplomi se je zaposlil na Kmetijskem gospodarstvu Šentjur. Po služenju vojaškega roka se je 1963 zaposlil kot tehnični direktor in pozneje direktor v Kmetijskem kombinatu Šentjur. 1967–74 je nepoklicno opravljal funkcijo poslanca v Gospodarskem zboru skupščine SFRJ. 1970–74 je kot predstavnik za Slovenijo delal za Tovarno umetnih gnojil iz Kutine. 1974 je postal predsednik izvršnega sveta občine Šentjur (do 1978). Po potresu na Kozjanskem 1974 je bil imenovan za predsednika odbora za odpravo potresne škode. V potresu je bilo poškodovanih več kot 5.000 stavb, od katerih jih je bilo treba več kot tisoč porušiti. V istem obdobju je študiral še na Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru in 1977 diplomiral.

1978 je bil sekretar v Poslovni skupnosti za vinogradništvo, vinarstvo, sadje in krompir, 1979 pa se je zaposlil kot direktor v tovarni arom in eteričnih olj Etol – IFF. Družbo je vodil do 1992, ko se je upokojil. Etol – IFF je bil 1972–92 v mešani slovensko-ameriški lasti, v obdobju Bučerjevega vodenja pa se je delež multinacionalke IFF zniževal; IFF se je iz Etola umaknil 1992.

1984–88 je nepoklicno opravljal funkcijo podpredsednika občine Celje. Po upokojitvi je bil 1994, 1998, 2002, 2006 in 2010 na listi stranke Desus izvoljen za člana mestnega sveta mestne občine Celje. 1997–2007 je bil predsednik Društva upokojencev občine Celje; 2007 je postal častni predsednik. Bil je tudi dolgoletni član pevskih zborov in 1983 med soustanovitelji Mešanega komornega pevskega zbora Celje.

1978 je prejel red dela s srebrnim vencem, 1989 red dela z zlatim vencem, 2008 priznanje zlati celjski grb za gospodarske zasluge.