Brglez, Ivanka (1929–)

BRGLEZ, Ivanka, veterinarka, mikrobiologinja (r. 5. 4. 1929, Videm pri Ptuju). Oče Ivan Brglez, organist, mati Neža Brglez, r. Vaupotič. Brat Janez Brglez, veterinar, univerzitetni profesor.

Otroštvo je preživela na Vidmu pri Ptuju, kjer je 1937–41 obiskovala osnovno šolo. Ob začetku druge svetovne vojne je bila družina izseljena na Hrvaško, zato je prve štiri razrede gimnazije opravila na gimnaziji v Daruvarju. Po vrnitvi domov (1945) je nadaljevala šolanje na gimnaziji na Ptuju, kjer je 1949 maturirala. Isto leto se je vpisala na Veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je 1955 diplomirala. Enoletni obvezni staž je opravila v bakteriološkem in serološkem laboratoriju Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. 1957 je odšla na triletno specializacijo na Inštitut za veterinarsko in medicinsko raziskovanje v Zagrebu. V tem času se je vpisala tudi na podiplomski študij, ki ga je 1960 zaključila z doktoratom znanosti na Veterinarski fakulteti v Zagrebu.

Po diplomi se je zaposlila na Veterinarskem zavodu Slovenije (1955–60), 1961 na oddelku za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (kasnejše Veterinarske fakultete). 1960 je bila na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete izvoljena za asistentko pri predmetih Splošna, Specialna in Živilska mikrobiologija.

1965 je pridobila naziv vnaprej habilitirani docent, 1974 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica in 1980 v naziv redna profesorica za predmet Specialna mikrobiologija in epizootiologija. Od 1988 je bila predstojnica Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete, ki ga je uspešno vodila do upokojitve 1997. V času njenega vodenja se je inštitut prostorsko razširil, opremil in kadrovsko okrepil.

V času pedagoškega in raziskovalnega dela je postavljala temelje slovenski veterinarski mikrobiologiji. Pomembno je vplivala na razvoj veterinarske bakteriologije in mikologije, ki jima je posvetila večino strokovnega in znanstvenega dela.

Poleg pedagoškega, raziskovalnega in strokovno-operativnega dela je bila aktivna tudi na področju veterinarskega tiska. Od 1966 je bila predsednica komisije za tisk in knjižnico veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete in članica veterinarske terminološke komisije, od 1985 pa tudi njena vodja. Od 1977 je sodelovala v uredniškem odboru Zbornika za veterinarstvo, 1992–97 pa je bila tehnična urednica revije. Sodelovala je pri pripravi četrte in pete knjige biografij in bibliografij univerzitetnih učiteljev in drugih sodelavcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot članica upravnega odbora Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije je sodelovala pri ureditvi dveh publikacij tega društva (1981, 1985). Uredila je tudi publikacijo o predstavitvi Biotehniške fakultete (1982). Kot članica uredniškega odbora znanstvene revije Zbornik je urejala rubriko Vesti.

Aktivna je bila v različnih komisijah in delovnih telesih fakultete in univerze. Na Univerzi v Ljubljani je bila članica komisije za Prešernove nagrade. Na Veterinarski fakulteti je bila več let predsednica Komisije za tisk in založništvo in predsednica Odbora za študijske in študentske zadeve, kjer si je prizadevala za posodobitev študijskih programov in njihovemu usmerjanju v zahodnoevropske okvire.

Bila je članica različnih strokovnih združenj doma in v tujini, kot so Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije oz. Slovenska veterinarska zveza, Slovensko mikrobiološko društvo, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture, Newyorška akademija znanosti ter Svetovno združenje bujatrikov.

Po upokojitvi je ostala povezana z veterinarsko stroko, predvsem kot soavtorica Veterinarskega terminološkega slovarja (VTS), ki je izhajal v obliki posameznih zvezkov (1982–2006). 2013 je kot urednica dosegla, da je gradivo sedmih poskusnih zvezkov VTS združeno in urejeno izšlo v obliki celovitega slovarja (Založba ZRC).

Za svoje delo je prejela številna priznanja, mdr. priznanje za zasluge na področju veterinarstva ob tridesetletnici Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov SRS (1978), nagrado Sklada Borisa Kidriča za proučevanje bakterije Streptococcus agalactiae kot povzročitelja okužb pri govedu in ljudeh (1982), red dela z zlatim vencem (1985), nagrado Sklada Borisa Kidriča (s sodelavko Zlato Stropnik) za pomembne rezultate pri proučevanju okužbe z bakterijo Streptococcus agalactiae pri govedu in človeku (1988), priznanje za prispevek k razvoju Biotehniške fakultete in njenih enot (1989). Občina Videm pri Ptuju ji je 2003 podelila naziv častna občanka, Univerza v Ljubljani pa 2014 naziv zaslužna profesorica.