Bratušek, Alenka (1970–)

BRATUŠEK, Alenka, političarka (r. 31. 3. 1970, Celje). Oče Milan Bratušek, sodnik, mati Zdenka Bratušek, r. Škrabl, učiteljica.

Mladost je preživela v Žalcu, kjer je 1976–84 obiskovala osnovno šolo. 1984–88 je obiskovala Srednjo naravoslovno-matematično šolo v Celju (danes Gimnazija Lava), 1988–94 pa Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani (danes Naravoslovnotehniška fakulteta). 2006 je magistrirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z magistrskim delom Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod. 1994 se je zaposlila v podjetju Scala Zarja, Modna konfekcija, d. d., v Petrovčah, 1995 pa kot svetovalka za malo gospodarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo in na tem delovnem mestu ostala do 1999. 1999–2003 je bila zaposlena kot vodja oddelka za področje kmetijstva, financ in vladnih služb v Sektorju za proračun na Ministrstvu za finance. 2003–05 je bila vodja Sektorja za proračun na Ministrstvu za finance, 2005–11 pa generalna direktorica Direktorata za proračun na istem ministrstvu. 2011–13 je bila poslanka v DZ RS, v poslanski skupini stranke Pozitivna Slovenija (PS). 2013–14 je bila predsednica Vlade RS in s tem prva ženska na čelu slovenske vlade. 2014 je bila izvoljena v DZ RS znotraj poslanske skupine stranke Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB).

Bila je v nadzornih svetih različnih institucij: 2004–12 je bila članica nadzornega sveta Stanovanjskega sklada v Ljubljani, 2008–11 predsednica nadzornega sveta Komunale Kranj, 2009–11 članica nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor. 2005–06 je bila članica delovne skupine za usklajevanje in koordiniranje državnega razvojnega programa. 2006–11 je bila najprej članica in nato predsednica upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Brdo. 2009 je bila članica upravnega odbora Javne agencije za raziskovalne dejavnosti RS.

2006–10 je bila svetnica Mestne občine Kranj (MOK) v okviru stranke LDS, 2010 je kandidirala na listi neodvisne županske kandidatke Hermine Krt in bila vnovič izvoljena za mestno svetnico MOK za mandat do 2014. 2008 je na državnozborskih volitvah kandidirala na listi stranke Zares, vendar ni zbrala dovolj glasov, na predčasnih državnozborskih volitvah 2011, ko je kandidirala na listi stranke PS, pa se je uvrstila v parlament. V tedanjem mandatu je vodila Komisijo za nadzor javnih financ, bila je članica Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. Januarja 2013 je ob odstopu oz. zamrznitvi predsedniške funkcije Zorana Jankovića postala predsednica stranke PS. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše je bila februarja 2013 izvoljena za predsednico Vlade RS, ki jo je vodila do septembra 2014.

Vodenje vlade je prevzela v času gospodarske krize in socialne nestabilnosti. Kot premierka si je prizadevala ohraniti finančno neodvisnost države pred denarno pomočjo EU. Njeno vlado so zaznamovali poskus konsolidacije javnih financ z dvigom DDV-ja, dokapitalizacijo bank, uvedbo fiskalnega pravila v Ustavo RS in davkom na nepremičnine, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, privatizacijo podjetij v večinski državni lasti, ki jo je premierka za krajši čas ustavila, zadolževanjem države v tujini, ki je privedlo do drastičnega povišanja javnega dolga; povišala se je stopnja brezposelnosti, zamenjali so se štirje ministri, organi pregona so preiskovali nekatere člane vlade. 2014 je kot predsednica vlade v funkciji ministrice za zdravje krajše obdobje vodila Ministrstvo za zdravje. Po zmagi Zorana Jankovića na volitvah za predsednika stranke PS aprila 2014 je napovedala svoj odstop z mesta predsednice vlade, kar je bil precedenčni primer odstopa slovenskega premiera, čemur je sledil razpad koalicije. Izstopila je iz stranke PS in konec maja 2014 postala predsednica novoustanovljene stranke Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB; od maja 2016 Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov), s katero je kandidirala na predčasnih državnozborskih volitvah 2014 in se uvrstila v parlament.

2014 je kandidirala za podpredsednico Evropske komisije v resorju Energijska unija, vendar jo je Evropski parlament po zaslišanju zavrnil, zato je odstopila od kandidature.