Brancelj, Anton (1957–)

BRANCELJ, Anton (Tone Brancelj), biolog, zoolog, ekolog (r. 12. 11. 1957, Iška). Oče Anton Brancelj, kolar, mati Marija Brancelj, r. Šuštaršič. Žena Irena Rejec Brancelj, krajinska ekologinja.

V vasi Iška na robu Ljubljanskega barja je preživel zgodnja otroška leta. Po končani osnovni šoli je nadaljeval izobraževanje na takratni II. gimnaziji na Šubičevi cesti (danes Gimnazija Jožeta Plečnika). Po maturi 1976 se je vpisal na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo. Študij je 1981 zaključil z diplomskim delom Biologija in ekologija volka (Canis lupus L.) v Gojitvenem lovišču Jelen-Snežnik, za katero je dobil študentsko Prešernovo nagrado. 1983 se je zaposlil na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) v Ljubljani kot mladi raziskovalec in ob raziskovalnem delu nadaljeval študij. 1985 je zaključil magistrski študij na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z nalogo Razporeditev ceponožnih rakov (Copepoda Crustacea) v Postojnsko-planinskem jamskem sistemu, 1991 je doktoriral z disertacijo Model sekundarne produkcije zooplanktona Blejskega jezera na primeru Daphnia hyalina Leydig, 1860 (Crustacea: Cladocera). Na NIB je bil od 1994 vodja oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov, 1995 je postal znanstveni svetnik za področje ekosistemov. Od 1996 je aktiven na pedagoškem področju. Kot docent je začel s poučevanjem osnov ekologije na Politehniki v Novi Gorici, s preimenovanjem ustanove v Univerzo v Novi Gorici pa je prevzel predavanja s področij limnologije in ekologije podzemnih voda. 2012 je bil na Univerzi v Novi Gorici imenovan za rednega profesorja. 2006 je v jami Velika Pasica nad Igom opremil jamski laboratorij za ekološke raziskave.

Njegova osnovna usmeritev je biologija, ožje področje ekologija in taksonomija. V okviru ekologije se posveča raziskavam jezer in podzemnih voda v okviru taksonomije pa nižjim rakom (Copepoda in Cladocera). Na obeh področjih je mednarodno priznan strokovnjak. Do sedaj je opisal sedemnajst novih vrst živali iz podzemnih voda Slovenije, Bosne in Hercegovine, Tajske in Vietnama. Več raziskav je namenil tudi visokogorskim jezerom Slovenije, predvsem Krnskemu, Dvojnemu triglavskemu jezeru in Jezeru na Planini pri Jezeru. Raziskave so se nanašale predvsem na vplive, ki jih povzročajo kisli dež, različne oblike onesnaževanja in podnebne spremembe.

Pri raziskavah jezer in podzemnih voda je iz mednarodnega v slovenski prostor prinesel nove metode in postopke, nekaj novih metod je uvedel tudi sam, mdr. analizo jezerskih sedimentov v povezavi z ugotavljanjem ekološkega stanja v preteklosti (paleoekologija). Uvedel je metodo ekofizioloških meritev na nevretenčarjih in začel z novimi pristopi, npr. metodo mikrorespirometrije in uporabo optod. S temi metodami je pritegnil pozornost tujih raziskovalcev, najbolj raziskovalcev iz Brazilije. Svoje znanje in izkušnje o podzemnih vrstah ter podzemnih ekosistemih je prenesel tudi na raziskovalce na Tajskem.